Metal Monsters festival

Tokrat je bil na Obali december vesel tudi za metalsko populacijo, saj je koprski Figa rock bar gostil, lahko rečem že kar tradicionalni, festival Metal Monsters. Slednji velja za uradni warm-up Metaldays party, kjer je v dveh dneh nastopilo sedem izvrstnih slovenskih metal bandov, med drugim pa sta bili tekom festivala z žrebanjem podarjeni tudi dve tedenski vstopnici za prihajajoči Metaldays. V petek, torej prvi dan festivala, je bilo že pred začetkom dogajanja na prizorišču precej živahno, saj so bile na sporedu tri zelo obetavne skupine, in sicer obalni veteranski norčki Sensation, Gorenjci Within Destruction in trenutno eden najobetavnejših slovenskih metal bandov - Noctiferia.
Ob 21. uri napovedan začetek koncertnega dogajanja se je zavlekel za dobre pol ure, ko so kot prvi na oder stopili zabavni in močno oboževani domačini Sensation. Koncerti te skupine so zadnja leta prava redkost (sploh na Obali), zato je tokratni nastop pod oder privabil kar velik delež prisotnih, saj se njihovemu šarmu tudi marsikateri brutalnež ni mogel upreti, čeprav njihovo glasbeno bistvo ni kaj preveč metalsko. Na samem začetku sta se frontman Viktor in kitarist Mefi, z lasuljama na glavah, vedla nekoliko štorasto, kar je povzročilo padce stojal za mikrofone (med drugim tudi meni na glavo), a vse to ni preveč vplivalo na kakovost glasbene izvedbe. Med komadi, kot so She's a Dick, Spermalni Vrelec, Kokos in drugimi hiti, smo se prisotni konkretno zdivjali, segreli in polivali s pivom. Sensation so vsekakor znova pokazali, da kljub letom, ki hitro letijo mimo, še nikakor niso za v penzijo in upam, da bodo tako naprej tudi vztrajali. Pa tudi upam, da bomo v kratkem (vsaj letos) dočakali njihov že tako težko pričakovani drugi album.
Sensation so nasledili gorenjski death metalci Within Destruction, ki so navduševali bolj ekstremno metal publiko. Z izjemno zasedbo, na čelu katere stoji koščeno strukturiran vokalist prodornega in brutalnega glasu, so predstavili, poleg tistih s prvenca From the Depths, še nekaj novih komadov, vendar jih je predvsem proti koncu spremljal neznatno slab zvok. Nad podivjano publiko so se nastopajoči precej navduševali in slednjo izkoristili tudi za snemanje kratkih Go-pro posnetkov. Obljubili so namreč, da se bomo pojavili v njihovem prihajajočem videospotu, za še večje rajanje pa so poskrbeli z obdarovanjem prisotnih z lastnimi majicami. Priznam, da so bili prav Within Destruction glavni krivci za moj boleč vrat v prihodnjih dneh.
Nekaj minut pred 23. uro pa je bil na vrsti eden izmed trenutno najuspešnejših slovenskih metal bandov, med drugim najverjetneje tudi razlog za tako množično obiskanost večera, zadnje čase bolj industrialno usmerjeni metalci Noctiferia. Od leta 2005 je del ritem sekcije tudi izvrstni obalni bobnar Matjaž Gergeta, ki je bil tega dne skupaj s frontmanom žrtev neke vrste zimske viroze. Kljub temu pa so nam profesionalno pokazali, zakaj se jih v slovenskem prostoru drži tolikšen sloves. Band z ogromno kilometrine (obstaja namreč že od leta 1994, pod drugim imenom pa 1992), je v začetku decembra izdal svoj peti studijski dolgometražnik z naslovom PAX in nam ga ta večer dodobra predstavil. Mislim, da ni potrebe po omenjanju prenatrpanega prizorišča, kjer so prisotni med drugim dobesedno znoreli. Kar me je med koncertom zmotilo, je bil ponovno precej nedefiniran zvok, saj sem kljub dokaj dobremu poznavanju nekaterih komadov potrebovala kar lep čas, da sem ugotovila, za katere gre.
Prvi večer se je okoli pol dveh zjutraj zaključil z žrebanjem prve vstopnice za prihajajoči Metaldays, srečnež pa je bil lokalni metalski navdušenec. Osemnajst ur za tem je sledil drugi festivalski dan, ki je bil žal v znamenju slabega vremena in posledično tudi slabše obiskanosti. Tedaj so bili s svojim debitantskim nastopom napovedani novi obalni metalci Fisted, Velenjčani Chimera in Kaotic Bullets ter metal veterani God Scard.
Približno dve tretjini manj obiskovalcev kot prejšnji dan je kot prvi ob točno določeni uri, torej 21^h, poskusil ogreti novopečeni ekstremni band Fisted, ki se že dobro leto ukvarja z ustvarjanjem svojega specifičnega zvoka v lucijskem zaklonišču. Lucijčana, Velenjčan in Celjan so se navzočim poskusili sprva prikupiti s priredbo komada Biotech, nato pa so predstavili še svoje štiri izjemne avtorske komade. Vmes so se poigrali z lastno izvedbo komada Tourette's nekdanjih grungerjev Nirvana, za konec pa so nam želeli predstaviti še nov komad, na katerem trenutno delajo, a se jim ni posrečil najbolje. Ne glede na začetne tehnične težave in malenkost treme so s svojim prvim nastopom prisotne kar precej navdušili.
Večer so nadaljevali velenjski death/thrasherji Chimera, ki so na žalost na prizorišče zaradi slabih razmer na cesti prispeli tik pred zdajci in so posledično bili deležni manj kakovostnega tonskega pregleda. Posledica tega je bila skoraj neslišna izvedba ritmične kitare, a je band vseeno dobro odigral meni neznano setlisto. Za njimi so obiskovalce najbolj razgreli še eni Velenjčani, in sicer energični old school thrashersko začinjeni Kaotic Bullets. S karizmatičnim vokalistom in izjemno instrumentalno zasedbo so nam predstavili svoj album 2.0 Svet, ki ga odlikujejo besedila v slovenščini, kar je za metal bande pri nas prava redkost. Band, ki ga sestavljajo člani znamenitih Kaoz in nekdanjih Interceptor, se je soočal s podobno težavo kot njihovi predhodniki. Zamuda jih je prikrajšala tonske vaje, tokrat pa se je to najbolj poznalo pri izjemnem basistu, čigar zvok na žalost ni prišel najbolj do izraza.
Zaključek festivala so zaznamovali groove metalci God Scard, ki so glede na svojo legendarnost v podporo imeli bolj malo obiskovalcev. Temu je kljubovala ali utrujenost, saj na Obali ni veliko tovrstnih dvodnevnih dogodkov, ali pa bolj verjetno precej zasoljena cena karte, ki je znašala 10 evrov za posamičen dan in bi dvodnevna, cenovno nekoliko znižana, vstopnica po mojem mnenju to težavo lepo odpravila. Sicer pa je bila organizacija skoraj brezhibno izpeljana, prav tako je pohvalen izbor domačih bandov in predvsem prijazne cene piva ter strežnega personala.