Na današnji dan
2011
Vicious Rumors izdajo svoj deseti album Razorback Killers
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

3. 5. 2013

Metal Monsters Weekend – Metaldays Warm-Up

Kult klub, Bled / 26.–28. 4. 2013

V petek, 26. aprila, so Bled okupirale postave v črnem. Pričel se je namreč Metal Monsters Weekend, tridnevni festival v znamenju predvsem slovenskega metala in festivala Metaldays. Že v petek so tako podarili dve tedenski vstopnici za festival in dve majici. Koncert naj bi prvotno potekal v Kult klubu na Bledu, potem pa se je celotna zadeva razširila še v garažno hišo, ki se dotika omenjenega kluba, kar je omogočilo enostaven prehod in zadrževanje tako v klubu kot v koncertnem prostoru. Moja prva razmišljanja glede same garažne hiše so bila kar nekoliko skeptična, predvsem kar se tiče zvoka, vendar pa se je pokazalo ravno nasprotno.
Festival je otvorila zasedba Flyspoon, ki se uvršča v stil alternativnega rocka. Slovenskim odrom oz. bolje rečeno slovenskim metal odrom dokaj nepoznana skupina je pokazala izjemno kvalitetno uigranost moderne zvrsti rocka. Band je na odru ustvarjal neverjetno energijo, vsak član je pokazal svoj talent, poskušali pa so celo vzpostaviti komunikacijo s publiko, a jim to ni uspelo. Številka poslušalcev se je počasi bližala 50, vendar pa zasedba ni dobila posebno dobrega odziva s strani publike. Sama sem videla problem predvsem v zvoku. Bas in bobni so sekali nad vsemi inštrumenti, kitare so se razločno slišale le med solažami, vokala pa skorajda ni bilo. Kljub temu je zasedba pokazala dobro usklajenost in tudi glasba bi verjetno zvenela bolj kvalitetno, če bi bil le zvok ustrezen. Drugi so na oder stopili avstrijski gostje Rant. Zasedba, ki je nastala leta 2004, prav tako predstavlja nekakšen malo bolj agresiven rock. Prevladuje clean vokal, ki se mu občasno pridruži growl, sama inštrumentalna podlaga pa zveni bolj kot nekakšen metalcore. Pri avstrijski zasedbi se je dvorana kar lepo polnila, vendar pa so imeli Rant hude težave pri zvoku. Definitivno so bili preveč glasni, kar je izzvalo nadležno piskanje in celotna podlaga je bila zelo zamazana, nerazločna. Med kar nekaj obiskovalci sem slišala opazke, ki so jih primerjale s Sum 41 ali Blink 182, in v dvorani so kaj kmalu ostali le tisti, ki jih je pri glasbi obdržal alkohol oz. so poslušali zasedbo iz pristnega zanimanja. Sama glasba se sicer sliši zelo kvalitetno, vokalno podporo držijo vsi člani zasedbe vključno z bobnarjem, vendar pa je nastop ravno tako kot pri prvi zasedbi pokvaril slab zvok. Zadnji so na oder stopili stari znanci Gorenjske, Jeseničani Within Destruction. Skupina je po kar nekaj preteklih kritikah glede koncertnih izvedb (ne samo v reportažah, ampak tudi med obiskovalci koncertov) pokazala, da zna koncert izvesti zelo suvereno in kvalitetno. Zasedba, ki je zamenjala kar nekaj članov (zadnja pridobitev je Janez Skumavc na basu), je solidno napolnila dvorano in spodbudila k uničenju. Fantje so predstavili nekaj novega in nekaj starega, pri tem pa imeli perfekten zvok. Vokalist je neprestano (in uspešno) spodbujal publiko k čupanju in moshanju, dobili pa smo tudi prvi wall of death. Ko so člani banda en za drugim slačili majice, se je slačila tudi publika, seveda v smislu vedno večjega odziva in ostalih pododrskih aktivnostih. Fantje so pokazali izjemno uigranost in dokazali, da sodijo v vrh slovenskega death metala. Omeniti je potrebno tudi izjemno napredovanje vokalistovih sposobnosti, ki so tokrat segale v višave. Odlični brutalni riffi, menjave ritmov (ki bandu povzročajo še največ težav) in vokalna pika na i so nasitili prav vse, tudi tiste, ki jih je odpoved nastopa Noctiferie spravila v malce slabšo voljo. Noctiferia so namreč odpovedali svoj koncert zaradi poškodbe bobnarja, vendar pa so se kljub temu dogodka udeležili in sodelovali pri podelitvi nagrad Metaldays ob koncu prvega dne.
Drugi dan, ki je prinesel tudi največ obiskovalcev, so otvorili dobri poznavalci slovenskih in tujih dvoran, brežiški Dickless Tracy. Zasedba z bratoma Cepanec na čelu je zopet pokazala, kaj je to dober grrrrind. Zvok je bil vrhunski, dvorana se je polnila, postregli pa so s starim in novim materialom. Sicer obiskovalcev v dvorani ni bilo kaj prida, a je bil odziv kljub temu dober, če že ne zaradi komadov pa zaradi samega nastopa ter Cepotovih izraznih potez in komentarjev. Drugi so oder zavzeli primorski thrasherji AlmostRage, ki gorenjski publiki niti niso tako znani. Kljub temu pa se je publika med njihovim nastopom številčno povečala in opogumila; zakrožile so prve čupe in premikala so se prva telesa. Zasedba, ki igra pristen in nič kaj pocukran thrash, je predstavila novo in staro, menjavali pa so se tako trši kot občasno tudi mehkejši ritmi. Tako kot njihovi predhodniki so imeli tudi oni dober zvok, komadi so šli hitro v uho, na vsake toliko časa pa se je zaslišala še kakšna solaža. Za moderni vložek je tu in tam poskrbel tudi kak breakdown, ki pa je bil čisto primeren. Glede na odziv se bo zasedba v gorenjske konce verjetno še vrnila. Ko so na oder kot tretji stopili Inmate se je dvig energije dvignil skoraj na vrhunec. Fantje, ki so prejšnje leto z izidom albuma Free At Last oživeli kot feniks iz pepela, so z življenjsko-političnim pristopom, veliko mero energije in odličnim zvokom zavzeli dvorano. Čupanje, moshpit, wall of death in vzkliki »velenyeah« so pokazali, da je zmožno sprejeti tudi novejše zvrsti metala, če je le pristop do publike pravilen. Inmate so odigrali skorajda vse komade z aktualnega albuma, ki ga predstavljajo že slabo leto dni, tako da bi bil že skrajni čas za razkritje česa novega. Glasbeni delež večera so sklenili Dead Dildo Drome. Slovenske hardcore legende so napolnile dvorano in dosegle vrhunec celotnega festivala (vsaj kar se tiče glasbenega dela). Globoki ritmi v ospredju v kombinaciji z breakdowni, surovo melodičnostjo in prepletanjem growla, screama in clean vokala so dosegli vrhunec s hvalnico Satanu in razmetavanjem publike. Tudi Dead Dildo Drome so imeli zvok, kot se spodobi, in s tem se je res pokazala kvaliteta festivala. Kljub temu da njihova glasba stoji na bobnih in basu, so kitare dodale primerno težo, vokal pa je le okrepil energičnost. Za malo drugačen zaključek vrhunca festivala pa so poskrbele Ritualke, plesalke, ki plešejo tako imenovani tribal fusion, ki združuje orientalski trebušni ples z dubstepom, hiphopom in ostalimi modernimi zvrstmi glasbe. Plesalke so predstavile plesno točko Tribal Bizzare, ki temelji na nekoliko temačni zgodbi. Tokrat so organizatorji obiskovalce posedli kar na stole, ostali pa so se dregali za boljši pogled na skorajda razgaljena telesa. Dvorana je bila nabito polna in kar nekaj obiskovalcev moškega spola je kupilo karto le za to plesno točko. Zakaj? Ker so pričakovali razgaljena telesa seveda. Sramota, kako se je dvorana napolnila za slabo uro, medtem ko so zasedbe igrale vsaj polovico manjšemu številu ljudi. Ob zadnjem dogodku vstopnina ni bila nič manjša (pa tudi sicer je bila le 4 €), zato ne razumem, zakaj se ne podpira slovenskih metal zasedb. Po eni strani se koncertov željni metalci pritožujejo, da je premalo takih dogodkov, ko pa se zgodi kvaliteten festival z vrhunsko organizacijo, cel večer stojijo pred dvorano in priložnost dajo le plesalkam. Te so sicer svojo točko opravile z odliko.
Zadnji dan je postregel z boljšim vremenom kot v soboto, vendar pa je bil obisk najslabši. Ali je bil problem konec vikenda ali prevelika utrujenost, ne vem, kar se bandov tiče, pa so organizatorji za konec pustili odličen izbor. Prvi so na oder stopili Chicksy Dicks. Zasedba igra kvaliteten heavy/thrash metal, ki ga ovekoveči ravno tako kvaliteten vokal. Skupina je imela zvok rahlo prenaglas, vendar se je kljub temu razločil vsak inštrument. Fantje, ki so imeli kar nekaj problemov z bobni, basistu se je odpel pas, publika pa ni pokazala odziva, so reagirali precej neprofesionalno. Vokalist je sprva ljudi privabljal s steklenico Jacka Danielsa, kasneje je grozil z odhodom, višek in moj odhod iz dvorane pa je povzročil pogled na njegovo zadnjico. Fantje, popravite odnos in postanite profesionalci na odru, pa bo tudi odziv boljši. Drugi so oder zavzeli tehnični death metalci Plains Of Despair. Zasedba, ki odre ruši dobrega pol leta, obvlada zadevo na celi črti. Kitaristoma prsti hitijo po vratu kot za stavo, ostali člani pa ravno tako vedo, kaj počnejo. Skupina je imela super zvok, publika se je razmetavala, vihrale so prve čupe. Kot večina bandov pred njimi so tudi oni imeli probleme z bobni, saj je bil dvignjeni oder enostavno premajhen za vsa stojala. Zasedba definitivno lahko stoji ob boku bolj znanim death metal bandom tako iz Slovenije kot tujine, zato brž v studio in rušit odre čez mejo! V zlati sredini nedeljskega večera so nastopili Heretic. Thrashcore zasedba, ki je oživela ob izidu albuma New Era, je sicer igrala tudi že na tujih odrih, v tujini pa so snemali tudi dotični prvenec. Zvrst, ki še vedno ni ravno med najbolj sprejetimi med slovensko publiko, je na Bledu dobila kar dobre odzive. Dvorana je bila dokaj solidno napolnjena, čupe so se vrtele in odziv publike je bil precej dober. Fantje so s koncertom sklenili turnejo ob izidu prej omenjenega albuma, kljub temu pa so odigrali tudi nekaj starejšega materiala. Fantje so koncert opravili suvereno in energično ter morda dobili tudi kakšnega novega rednega poslušalca, ki ga mešanje thrasha z moderno zvrstjo ne zmoti, ampak ga sprejme kot dodatno dozo energije. Predzadnji so na oder stopili Era Of Hate, drugi izmed trojice gorenjskih bandov, kar je klicalo po aktivnejšem občinstvu na račun lokalne podpore. Pred nastopom se je pojavilo nekaj zmede, saj so tisti, ki so s pogledom le površno ošvrknili letak, bili v pričakovanju obalnega black metala Ater Era, a so namesto morbidnih, hladnih zvokov dobili dozo »uplifting« melodij. Glasba Era Of Hate nekoliko še črpa material iz starega banda istih članov, Atrum Inferum, novejše stvaritve pa so le za odtenek kompleksnejše. Zasedba je dobro uigrana, prevladujoč glasbeni element pa bi lahko fonetično opisali kot »tilu-lilu«. Band se namreč kitarsko često poslužuje alternirajočih tonov, ki skupaj tvorijo veselo osrednjo temo, ki ponavadi preide v spevnejši refren. Glasba vsekakor ni za vsakogar, zakaj, pa smo videli kasneje med Armaroth. Tiste, ki so jim veselejše melodije bolj pri srcu, pa je band zlahka pognal v tek in druge pododrske aktivnosti. Festival so sklenili lokalni znanci Armaroth. Gre za še eno izmed tistih zasedb, ki mora izdati studijski izdelek in poseči po tujih odrih. Fantje ustvarjajo glasbo, primerljivo z legendami death metala, kot so Cannibal Corpse in Bloodbath. Sicer pa so imeli še največ obiska na bolj razočarano nedeljo in si ga tudi zaslužili. Ob prihodu na oder so številčnemu občinstvu zapovedali konec veselih viž in samo še brutalno razbijanje, kar je publika sprejela z izjemnim odobravanjem – vesele melodije prejšnjih bandov so namreč marsikoga poslale iskat uteho v pijači in druženju. Imeli so super zvok, bas linije vključno z bobni so proizvajale energijo, ki je tresla dvorano, kitare so dodale svojo trdo melodijo, vokal pa globino. Odziv publike je bil torej primeren in ravno na višku energije je organizator prekinil koncert z žrebanjem nagrad. Tokrat so zaradi manjšega obiska (in nejavljanja nagrajencev) podelili kar karte in majice hkrati, kar se je nekaterim zdelo precej nehvaležno, dobitnika pa sta bila definitivno zadovoljna. Po krajšem premoru so oder zopet zavzeli Armaroth in zaključili festival, kot se spodobi. Upam, da se festival zopet ponovi prihodnje leto, kajti organizacija je bila res na vrhuncu, izbor bandov kvaliteten, cena vstopnice pa, kot da je ni bilo.

SORODNE VSEBINE:
29. 7. 2014Metaldays 2014, 2. dan / Reportaže
10. 8. 2013Metaldays 2013, 3. dan / Reportaže
13. 9. 2012Metal Kramp 2012 / Reportaže
24. 8. 2012Metalcamp 2012 / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija