Metal Weekend: Extreme Smoke 57 / Hellsword

Predviden časovni razpored:
petek:
21.00: vrata
21.20: Stripeless Zebra
22.15: Morywa
23.10: From Ashes
00.05: Sarcasm

sobota:
21.00: vrata
21.20: Sen
22.15: BattleX
23.10: Hellsword
00.05: Extreme Smoke 57

Čeprav sem zgoraj objavil program za oba dneva, sem se metalsko obarvanega konca tedna v Kranju udeležil samo v soboto. Zaradi službenih obveznosti pa sem od sobotnih nastopajočih ujel samo zadnja dva, in sicer Hellsword in Extreme Smoke 57. Dejansko banda, zaradi katerih sem se ob devetih zvečer sploh usedel v avto in odpravil na več kot uro in pol dolgo vožnjo. Glede na to, da mi je ta vzela več časa, kot sem ga dejansko preživel v Kranju, bi moral še o tem kaj povedati. A Paranoid ni turistični spletni portal, pri nas se vrti vse okoli glasbe, zato bom kar hitro prešel k bistvu.
Po opravljenem privezu svojega jeklenega konjička pred sosednjo železniško postajo sem se odpravil proti vhodu kluba Trainstation SubArt. Ko sem se z avtom peljal tam mimo, sem že opazil, da je dogodek dobro obiskan, ko pa sem peški delal še tiste zadnje korake proti vratom, me je v zraku spremljal prijeten vonj po »pokošeni« travi. Hočeš nočeš, ne moreš kaj, to je vonj, ki je in bo očitno zmeraj spremljal metalske dogodke. Kot že rečeno, je bilo ob mojem prihodu pred vrati kar nekaj dolgolasih in golobradih ali gologlavih in dolgobradih osebkov, med njimi tudi organizator večera, s katerim sem se odločil malo poklepetati, medtem ko so notri še zmeraj igrali mariborski heavy thrasherji BattleX. S slednjimi sem se nedavno že spoznal v živo, in sicer v mariborskem Gustafu, zato sem se odločil, da jih tokrat spustim. Pogled na njihovo setlisto mi je izdal, da se je band na Gorenjskem predstavil z dvema komadoma manj kot na Štajerskem, sicer pa je bil izbor enak in ponovno osredotočen na prvenec Imminent Downfall. Glede na slišano, kar sem ujel med pogovorom pred dvorano, so BattleX tudi zveneli poznano. Iz tega razloga mi je bilo dosti pomembnejše, da sem od organizatorja izvedel, da je bil prejšnji dan dokaj naporen, toda hkrati uspešno izpeljan, da je bilo vzdušje podobno sobotnemu in da se julija v Slovenijo vrača velikan južnoameriške death metal scene, ki nas je nazadnje obiskal leta 2012. Jaz se že veselim ponovnega obiska Kranja in vem, da takrat ne bom med redkimi, ki bomo romali v tisti konec Slovenije.
Ob točno napovedani uri je potem oder zasedla trojica iz Ljubljane, ki je zapisana speed black metalu stare šole. Band ima za seboj dve manjši izdaji, in sicer Blasphemy Unchained in Sounding the Seventh Bell. Z obeh izdaj smo slišali največje bombončke, ki grejo ritmično in melodično najbolj v uho, vmes pa je band predstavil še dva sveža in neizdana komada, ki naj bi krasila prihajajočo ploščo. Kdaj lahko to pričakujemo, nisem slišal ali pa Ljubljančani niso povedali, na podlagi predstavljenega pa sem imel občutek, da bo naslednja izdaja dosti bolj kompleksna in manj na prvo žogo. A glasba iz hiše Hellsword še naprej ostaja catchy in zvesta obdobju, kateremu se je zapisala že na samem začetku delovanja. Kakor koli že, oba nova komada in tudi ostale zimzelene so obiskovalci »Squata« sprejeli z navdušenjem, tako tisti plesalci v prvih vrstah pred odrom kot tudi mi bolj pasivni opazovalci odrskega dogajanja v srednjem in zadnjem delu dvorane. In dejansko smo tudi imeli biti nad čim navdušeni, saj so Hellsword svoje delo opravili več kot odlično, z glasnim skandiranjem pa smo si na koncu poleg priredbe legendarnega GG Alina prislužili še priredbo – kako bi sploh lahko bilo drugače – iz hiše Venom. Preden so se Hellsword dokončno poslovili, je iz zvočnikov zadonel vsem poznani Witching Hour.
Publika, ki bi bila tudi za ljubljanske razmere zavidljivo številčna, je štela okoli 70 glav, katerih letnice rojstva so obsegale obdobje nekje med začetkom 70. do sredine 90. let prejšnjega stoletja. Tisti najstarejši s(m)o se dodobra nadejali nastopa glavnega banda drugega večera druge edicije metalskega dogodka Metal Weekend. Nastopili so grinderji Extreme Smoke 57 iz Nove Gorice, ki so se leta 2008 odločili ponovno stopiti med aktivne bande. In kaj naj rečem, starcem se leta sploh ne poznajo. Najprej me je s svojim energičnim growlom navdušil Boco, ki je krulil in kričal kot najbolj razkurjen mladec pod soncem, potem pa sem že tudi opazil, da kitarski dvojec Edi in Miha, basist Dean in bobnar Gaber ne izžarevajo nič manj energije. Gospodom se resnično vidi in čuti, kaj so v zadnjih letih najbolj pogrešali: oder. Sicer pa so nas Extreme Smoke 57 s svojimi komadi najprej popeljali nazaj na sam začetek delovanja in tako odprli koncert s svojimi najkrajšimi in najudarnejšimi komadi. Sledila je predstavitev njihovega letošnjega minialbuma Corruption Deteriorates, nakar je band skakal sem in tja po svoji diskografiji in nam ponudil nekaj najboljšega grindcora, ki ga premore slovenski prostor. Zabava z Extreme Smoke 57 je bila kratka, minila je še hitreje, band pa je dokazal, da je tudi še po 26 letih po ustanovitvi v odlični formi. In o tem ne priča samo Boco, ki je kot mlad skejter skakal po odru!