REPORTAŽE

6. 8. 2013

Metaldays 2013, 2. dan

Tolmin / 23. 7. 2013

Za ogrevanje na malem odru so drugi dan festivala dokaj neuspešno poskrbeli francoski industrialci Calling Of Lorme. Nališpani in oblečeni v bela oblačila so spominjali na nekakšne nore znanstvenike, zveneli pa kot cenena kopija Samael. (Gorjanec)

Za nekoliko več razživetosti so poskrbeli Grki Acid Death, ki sicer z izjemo desetletne pavze delujejo že od poznih 80-ih let. Njihova glasba je večinoma zanimiv, na čase pa nadvse monoton death/thrash, v katerega mešajo tudi lep del progresivnih elementov, vendar ti niso vedno najbolj prikladno umeščeni v skladbe. (Gorjanec)

Po Grkih je oder pripadel Drakum, sedemčlanski španski zasedbi, ki igra folk metal. Mislim, da to pove dovolj. Spričo tega in precejšnje mere radovednosti sem skočil do glavnega odra, kjer so s svojim nastopom začeli Gloryhammer, simfonični power metal band, ki ga je zasnoval frontman Alestorm Chris Bowes. Člani zasedbe v historično-fantazijskih vlogah in opravah so kljub kuhanju na popoldanskem soncu uprizorili odličen šov, pa tudi glasba sama ni od muh. Kot je za tak žanr pričakovati, je velik poudarek na klaviaturah in drugih nasnetih spremljevalnih inštrumentih, predvsem pa na spevnih refrenih in dirjajočega konja simulirajočih riffih. Veliko »bojevnikov« je bilo najti tudi med publiko; nekateri so si orožje in oklepe ustvarili sami s pomočjo silvertapea in podobnih pripomočkov, večina pa je preprosto uporabila raznovrstne napihljive predmete – od gorjač in buzdovanov do mečev in bat'lethov, sem in tja pa se je našel tudi kak konjiček. Ti posamezniki so med komadi veselo opletali s svojim orožjem, sčasoma pa jih je sla po krvi zvlekla skupaj na en kup in uprizorili so prav epsko napihljivo bitko. (Gorjanec)

Nazaj na Dirty Skunks stage. Samooklicane alternativne rockerje Nya sem vsaj z ušesi bolj ali manj preskočil, saj je prvi vtis preveč vlekel na generične emtivi bande. Za toliko večje presenečenje pa so poskrbeli naslednji nastopajoči, avstralski mladci Mystery. Ko rečem mladci, pravzaprav mislim mulci, saj je pobičem komajda začelo poganjati sramno dlačevje, pa so kljub temu prekoncertirali že praktično cel svet. Po zgolj treh letih delovanja na odru že delujejo kot pravi profesionalci, publiko pa so navdušili s svojim pristnim, iz 80-ih navdahnjenim hard rockom, medtem ko je največji aplavz požel njihov prvi single Raise Your Fist. Tem fantom se obeta še zelo uspešna kariera. (Gorjanec)

Domače barve so v torek na malem odru zastopali primorski grinderji Extreme Smoke 57. Svoj kaotični nastop so tokrat popestrili še z dvema glasbenima gostoma – kruljačem Hrukijem iz Deca Debilane in neko zjebano modro kanto, ki si jo je na vrhuncu nastopa vokalist Boco poveznil na glavo in z roko udrihal po njej. Zares svojevrsten inštrument, ni kaj! (Gorjanec)

Med prvim dežjem festivala so oder zavzeli še eni Škoti, tokrat predstavniki deathcora, Bleed From Within. Kljub dežju in precej majhnem obisku zasedbe, ki po mnenju mnogih ni imela kaj iskati na festivalu, se je nad in pod odrom ustvarila ravno tako dobra energija, ki je dež povsem zanemarila. Zasedba se je sicer pošalila, da so sami pripeljali dež, ker verjetno le-ta ne more brez njih, ampak je bila ploha prav prijetno olajšanje po vročini. Bleed From Within igrajo čisti deathcore z veliko breakdowni, ritmično osnovo in brez oz. z zelo malo melodije. Sam koncert je bil izveden odlično, tokrat pa smo bili deležni še ene novosti – crowd surfa vokalista v zadnji polovici zadnjega komada. In med tem mu dodatno petje ni delalo težav. Po koncertu pa si je vzel še čas in prav vsakemu obiskovalcu spredaj podal še roko oz. objem in izrekel zahvalo. Nekateri boste spet zavijali z očmi, osebno pa se mi zdi to dejanje izjemno spoštljivo, kajti lahko bi igrali sami sebi. (Tina)

Po plohi in kaj hitri ponovni vročini so na oder stopili še eni stari znanci, Rusi Arkona. Kot na vsakem izmed njihovih koncertov je vokalistka Masha zopet prišla ovita v volka in še vedno me preseneča, kako lahko po vročini nosi okoli vratu še dodatno vročinsko obremenitev. Tokrat se je na prizorišču vil vlakec na odru pa bojišče v mrzli Rusiji. Znani vzkliki Slava! in »thank you my friends« so nas popeljali v klasičen set Arkone s komadi Yarilo, Goi Rode Goi, Slavsia Rus, Stenka Na Stenku in drugimi. Sam zvok na koncertu je bil dokaj dober, le kot stalni problem folk metal zasedbe so bile flavte in ostali dodatni instrumenti nekajkrat pretiho. (Tina)

Naslednji omembe vreden band malega odra so bili bavarski heviči Steel Engraved (glasba in nastop z jajci), sledili pa so ameriški sludge stonerji Torche. (Gorjanec)

Zabavo na velikem odru so nadaljevali pirati Alestorm, ki jim na žalost ne manjka veliko, da se bodo pridružili pijanski sramoti Korpiklaanov. Kljub stalni setlisti najboljših hitov, dobri energiji na in pod odrom, o kateri več v naslednjih stavkih, je velika sramota, da vokalist med koncertov bruha v vedro in enega izmed komadov celo posveti vsebini, ki je prišla iz njegovega želodca. Ali je za to res bila kriva zastrupitev s hrano ali pa pitje na plaži in vsepovsod drugje menda že od četrtka dalje, presodite sami, definitivno pa ni spoštljivo, če je bil krivec alkohol. Samo dogajanje pod odrom pa je bilo veliko bolj živahno. Vlakec, ples, party mosh pit in 2x ali 3x celo viking roving celotnega travnika, manjkalo pa ni niti pravo morje crowdsurferjev. Zabavno!! Sicer pa so se na Alestorm setlisti znašli komadi, kot so Rum, Nancy The Tavern Wench, Captain Morgan´s Revenge, Back Through Time, Wenches & Mead, Keelhauled in Midget Saw. (Tina)

Torkov vrhunec je za Paranoid prav gotovo predstavljal nastop kalifornijskih oldschoolerjev Vicious Rumors na malem odru. Kako ne bi, saj se je skupini pred kratkim na basu pridružil naš pisec Tilen Hudrap. Za razliko od prvega koncerta, nastopa na festivalu Bang Your Head, na Metaldays tehničnih težav ni bilo in band je lahko zažgal s polno paro. Gas do podna od začetka do konca, peterica ni varčevala z energijo niti za trenutek. Pevec Brian Allen si je takoj prisvojil celoten oder in z njega s psihopatskim pogledom obvladoval razgreto publiko. Kitarski dvojec Geoff Thorpe / Bob Capka je brezkompromisno in s kirurško natančnostjo streljal riffe, a je ostal v senci ritem sekcije, ki jo sestavljata veteran Larry Howe in, kot omenjeno, po novem Tilen Hudrap. Slednji je s svojo mladostno energijo na eni strani in samozavestno pojavo na drugi pomladil band in mu vlil novo življenje. To se pozna pri nastopu, saj je celoten band bolj dinamičen, kot je bil pred leti na klubskih odrih (z izjemo že omenjenega »psihiča« Briana).
V drugi polovici koncerta sta se na oder povzpela še dva vokalista, vsem poznani Janez Rečnik (James Rivera), ki tokrat (začuda) ni pozabil celega besedila in Marco Schober (Steel Engraved) in pomagala vsak pri enem komadu.
(Pre)kmalu je bil na vrsti naslovni komad prvenca Soldiers of the Night, ki je pomenil konec nastopa, ki ga ne band ne publika še dolgo ne bosta pozabila. (Peter)

Veseljaško razpoloženje festivala je zresnil napad norveških black metal legend Mayhem na glavni oder. Po uvodnem morbidnem žebranju so poslušalstvo udarili z rušilcem Deathcrush ter izmed njih odgnali radovedneže in ljubitelje poskočnih napevov. Zvok je bil prijetno umazan, glasbena ofenziva pa izvedena brez napak (kakor se za veterane spodobi). Všečen je bil arzenal skladb, ki je zaobjel vse studijske stvaritve; poleg že omenjenega smo bili postreženi še z Ancient Skin, Time to Die, My Death, hipnotični ep Illuminate Eliminate, Buried By Time & Dust, De Mysteriis Dom Sathanas ter zimzeleni hit Freezing Moon. Nastop je bil začinjen z naravnost bizarnim plesom vokalista Atile z lobanjo, k vzdušju pa je pridodal tudi okultno okiteni oder ter epilepsijo vzbujajoč light show. Odpiljeno in čudaško doživetje se je kar prekmalu in preveč odrezano končalo. (Gregor)

Torek so na malem odru končali Exhumed, a sta bili žeja in utrujenost močnejši od želje po poslušanju še enega banda.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
25. 8. 2016Metaldays 2016, 2. dan / Galerija
24. 10. 2011Heidenfest 2011 / Reportaže
1. 8. 2018Metaldays 2018, 1. dan / Reportaže
15. 12. 2004Samael - Reign Of Light / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
20. 8. 2018
WOA 2018 – potovanje v Wacken s Corduro
Reportaža
9. 8. 2018
Iron Maiden / Tremonti / Rhapsody Of Fire / The Raven Age
Reportaža
7. 8. 2018
Metaldays 2018, 5. dan
Reportaža
6. 8. 2018
Metaldays 2018, 4. dan
Reportaža
3. 8. 2018
Metaldays 2018, 3. dan
Reportaža
2. 8. 2018
Metaldays 2018, 2. dan
Reportaža
1. 8. 2018
Metaldays 2018, 1. dan
Reportaža
23. 7. 2018
Metaljot Raspaljot Open Air Festival 2018
KONCERTI & FESTIVALI
20. 8. 2018
Grave Desecrator
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
22. 8. 2018
Opium Lord, Inhibis
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
23. 8. 2018
Kaltenbach Open Air 2018
Spital am Semmering, Avstrija
23. 8. 2018
Morost, Maskardh, Samperium
Swenak, Idrija
23. 8. 2018
Dying Fetus, Toxic Holocaust, Goatwhore, Venom Prison
((stereo)), Celovec, Avstrija
24. 8. 2018
Challenger
Trnfest, Ljubljana