REPORTAŽE

4. 8. 2016

Metaldays 2016, 4. dan

Tolmin / 28. 7. 2016

V četrtek je nehalo deževati šele okoli 18h, potem pa se je vreme trajno izboljšalo.

Precej deževni četrtek so zame otvorili ameriški death metalci Immolation. Legende so tokrat nastopile v rahlo okrnjeni postavi, pa vendar jih en kitarist manj ni oviral na poti do več kot odličnega koncerta. Kljub dežju se je pred odrom nabrala prijetna množica poslušalcev, ki je norela v ritmih komadov The Purge, Dawn of Possesion, All That Awaits Us in drugih uspešnic. Ko se je vreme začelo rahlo izboljševati, so na oder stopili Delain. Nizozemski tako imenovani simfonični metal band me je precej bolj spominjal na radijske pop hite, zato več od dveh komadov nisem poslušala. Kljub vsemu je bila zasedba uigrana in profesionalna, poslušalci, oz. vsaj nekateri izmed njih, pa so vidno uživali. Sama sem se zato odpravila proti drugemu odru, kjer so s koncertom ravno dobro začeli Overoth. Skupino sem prvič videla in slišala, ter kaj kmalu ugotovila, da gre za dokaj kvaliteten death metal. Suvereno odigrano z lepim številom opletajočih glav, tako da so bili Overoth vsekakor boljša izbira kot Delain. (Tina)

Prvi nastop, ki sem ga ujel, so bili zagrebški dark rockerji Phantasmagoria. Težko bi opisal ta band, ampak če si sposodim komentar kolega: »Najslabša kopija Sisters of Mercy, vključno z logotipom. Delujejo že skoraj 30 let, pa že 30 let so slabi.« Malo ostra kritika, a žal ne tako daleč od resnice. Vsekakor pa menim, da jim moramo dati plus točke za vztrajnost in predanost, ki dandanes manjkata marsikateremu (domačemu) bandu. (Gorjanec)

Med nastopom Phantasmagorie so glavni oder že zasedli Septicflesh. Grški legendarni simfonični death metalci me še nikoli niso razočarali in tudi tokrat so svoj nastop opravili z odliko. Že sama pojava Setha (bass/vokali) na odru naredi dovolj strašno in mogočno podobo, ki jo band izraža z nastopom, še bolj pa s svojo glasbo. Kot večina ostalih bandov so nam tudi mogočni Grki predstavili best of setlisto, na kateri niso manjkali Titan, Anubis, Prometheus in druga imena, ki jih je Seth vsakič odlično najavil z zanimivim dejstvom o grški zgodovini ali pa o komadu samem. (Tina)

Za eno od glavnih zanimivosti celega festivala so se izkazali Nine Treasures, mongolski (prihajajo iz kitajske regije Notranja Mongolija) »Korpiklaani« v črnih meniških haljah in nasmeški do ušes, ki so prizorišče pred malim odrom dobesedno natrpali z bučno publiko. Občinstvo je ta eksotična predstava popolnoma navdušila in v zraku je bila nekajkrat celo taka gneča, da so crowdsurferji jahali eden drugega. Veseli Mongoli so na malem odru povzročili glavno norijo tega dne in prisilili tri varnostnike pred odrom, da so morali uporabiti vse svoje moči, da so lahko prestregli valove deskarjev po publiki. Uspešno so prestregli celo pravi cunami, ko je med nekim komadom do odra priplavalo blizu dvesto ljudi. Sicer pa je z zaodrskega stališča treba band pohvaliti še glede njihove organiziranosti v nulo, saj je bil changeover opravljen en, dva, tri. In preden so si po nastopu fantje sploh vzeli čas za oddih, so se najprej za kakih 15 minut posvetili četici oboževalcev, ki so jih čakali pri vhodu v backstage. (Gorjanec)
Tako kot mnoge druge so tudi mene Nine Treasures zelo pozitivno presenetili. Mnogi so jih označili za vrhunec festivala in najboljše odigrani koncert nasploh. Kot omenjeno, je bilo prizorišče pred glavnim odrom do zadnjega kotička napoljneno, prav tako tudi cesta in del nasproti nje. Prav vsaka glava je plesala in vsaka noga poskakovala. Tako se vsi še večkrat priporočamo za kakšen band od tam nekje daleč stran, saj ti očitno najbolj presenetijo. Pa tudi če igrajo folk metal. (Tina)

Prizorišče pred malim odrom je ostalo napolnjeno tekom vseh preostalih nastopov tega večera. Ena od izjem, če bi temu lahko tako rekli, je bil razdelek tik pred wall of death ter oko orkana oziroma circle pita, ki je neprestano norel med koncertom irskih thrash surferjev Gama Bomb. Naspidirani skuliranci so komade šopali enega za drugim – v urici nastopa so odžgali preko 20 komadov – in kljub temu našli več kot dovolj časa za kratke, a jedrnate zabavne nagovore ter intenzivno motiviranje publike, ki je po rokah pred oder plavala s hitrostjo tudi do 1 Fe/s (metalca na sekundo). (Gorjanec)

Ko so Gama Bomb že dobro razvneli prizorišče pred malim odrom, pa se je na glavnem prizorišču začela zbirati prava gruča ljudi, saj so nastopili za mnoge glavni band letošnjega festivala - DevilDriver. Tudi sama sem bila zelo neučakana, saj so bili band, ki sem ga letos najbolj navdušeno pričakovala. Kot velika oboževalka groove metala, sploh tistega ki pride iz ZDA, sem bila prepričana, da me nastop velikanov sploh ne bo razočaral. Pa me tudi ni. Kljub malo slabše slišanemu vokalu je bil nastop Deza Fafare in njegovih kolegov več kot odličen. Zasedba je poleg best of setliste odigrala tudi dva komada s svojega najnovejšega albuma. Tako smo z novega albuma Trust No One slišali My Night Sky in Daybreak, tem pa so se pridružili še bolj znani Clouds Over California, I Could Care Less in mnogi drugi. Sicer bolj majhen frontman je na odru prava pojava, ki diha s publiko. Preko krajših nagovorov je dosegel mnoge mosh pite, circle pite in celo wall of death. Vsekakor koncert, ki si ga je bilo vredno ogledati, pa tudi če sicer niste redni poslušalci zasedbe. (Tina)

Takoj po njihovem koncertu, pa me je pot zanesla na drugi oder, kjer so v drugo polovico koncerta plavali angleži Bury Tomorrow. Zasedba, ki sem jo pred nekaj časa redno spremljala, tokrat pa prvič videla na odru, me ni pustila na cedilu. Sicer so kot predstavniki metalcora igrali pred bolj majhno publiko, pa vendar s(m)o bili po koncu koncerta vsi zadovoljni. Simpatični vokalist Daniel si je takoj po koncertu vzel čas za slehernega obiskovalca koncerta in takoj zadovoljil duše tistim mladenkam in mladeničem, ki so v Tolmin vidno stopili samo zaradi njihovega nastopa. Vsekakor so mladeniči, ki že nekaj časa delujejo pod okriljem Nuclear Blast, svoje delo opravili z odliko. (Tina)

Po Bury Tomorrow ter zaključku programa na drugi strani hotela Paradiso se je na mali oder vrnil Štefan Kumara. Tokrat je namesto basa poprijel za šeststrunsko sekiro, stopil pred mikrofon in s svojo progresivno/tehnično death metal zasedbo Obscura zaključil četrtkovo koncertno dogajanje. Na špil so prišli pripravljeni vključno z dodatnimi tehničnimi silami ter samozavestno poslali celotno ekipo malega odra na zasluženi počitek za čas trajanja njihovega nastopa. (Gorjanec)
O Obscuri naj povem samo to: za takšno tehnično dovršenost in tako vrhunski zvok je vsekakor vredno čakati tudi do enih zjutraj. (Tina)

SORODNE VSEBINE:
5. 8. 2016Metaldays 2016, 5. dan / Reportaže
3. 8. 2016Metaldays 2016, 3. dan / Reportaže
2. 8. 2016Metaldays 2016, 2. dan / Reportaže
1. 8. 2016Metaldays 2016, 1. dan / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana