Na današnji dan
2011
Vicious Rumors izdajo svoj deseti album Razorback Killers
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

4. 8. 2017

Metaldays 2017, 5. dan

Tolmin / 28. 7. 2017

Petek, zadnji dan koncertov, je bil tukaj, kot bi mignil. Čas definitivno leti, ko se zabavaš, in zabave na letošnjem festivalu Metaldays vsekakor ni manjkalo. Petek je bil na kožo pisan »hevićem«, saj smo imeli v zaporedju kar štiri posladke. Hell, Grand Magus, Katana in Witchfynde, in gremo kar lepo po vrsti. Hell so veliki oder zasedli ob žgoči vročini pete ure popoldan - ni bolj neprimerne ure in lokacije za ta band. Gospodje iz Velike Britanije, ki je nekoč bila del Evrope (»To se zgodi, ko daš neumnim ljudem volilno pravico«, je pokomentiral pevec David Bower), so namreč band, ki je kot ulit za headlinerje srednjega odra, saj gre za skupino z veliko temačne odrske igre, ki v ogromnem praznem avditoriju velikega odra na žgočem soncu povsem zbledi. Poleg tega jih je, kot že par bandov prejšnje dni, doletela še ta smola, da so jim na letališču izgubili opremo - instrumente za nastop so jim posodili člani skupine Katana. Kljub temu so se peklenščki razleteli po odru in nam v 40 minutah predstavili material z obeh doslej izdanih albumov. Hell so namreč nastali že na začetku osemdesetih, vendar so tedaj izdali samo en nizkoproračunski EP, nato pa leta 1987 po samomoru vodje Dava Hallidaya razpadli, ponovno pa jih je združil kar sam Andy Sneap. Koncert zaznamuje predvsem vokalist David, ki poleg perfektnega obvladovanja linij postreže še z izjemno odrsko igro, ki ji v svetu metal glasbe verjetno ni para. No, gospod ima pred konkurenti veliko prednost, saj je pol življenja prebil v klasičnih londonskih gledališčih. Hell so svoj koncert zaključili s klasiko On Earth as it is in Hell, ampak kaj, ko je 40 minut za tak band odločno premalo. (Grega)
Setlista: The Age of Nefarious, Let Battle Commence, Something Wicked This Way Comes, Blasphemy and the Master, The Quest, On Earth as it is in Hell
Po kratki pavzi za nujno potrebno pivo (v petek je sonce res žgalo, kot bi hotelo kaj nadoknaditi) so se na odru pojavili Grand Magus. Švedski trio, ki je na sceno razmeroma nenadoma na velika vrata prišel pred skoraj desetimi leti, si je z rednimi festivalskimi nastopi nabral že lepo množico fanov, in publika se je v primerjavi s Hell skoraj podvojila. Grand Magus igrajo precej preprost, himničen heavy metal, vendar ne na poceni Manowar način; njihova glasba zares kaže svoje vikinške korenine. Najlažje bi jo opisal kot mešanico vseh obdobij skupine Black Sabbath v eno obliko in z nordijskim pridihom, torej melodičen mid tempo heavy metal z mogočnimi refreni, pri čemer vedno izstopa Hammer of the North, ki ga ponavadi poslušalci prepevajo še dolgo po tem, ko band zapusti oder, in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Po osmih odigranih heavy metal himnah so se Švedi poslovili z odra, mogočni refren pa je odmeval vsaj še nekaj minut. (Grega)
Setlista: I, the Jury; Varangian; On Hooves of Gold, Steel vs. Steel, Ravens Guide Our Way; Iron Will; Like the Oar Strikes the Water; Hammer of the North
Mlade heavy metalce pa so na Metaldays predstavljali še eni Švedi, Katana. Skupina, ki je na površje priplavala skupaj z Enforcer in podobnimi revitalisti NWOBHM-ja, se je na srednjem odru kljub maloštevilni publiki predstavila v najlepši možni luči. Izjemna energičnost celotnega banda in super uigranost je navdušila tudi tiste, ki se z njim poprej še nismo spoznali. Med slednje se štejem tudi sam. Navdušili so spevni refreni, pri petju katerih smo po vzpodbudi pevca Johanna sodelovali vso prisotni. Skupina je tako z izgledom kot z glasbo samo spomnila na čase, ko je bil heavy metal še mlad in ko so bili našitki skupin Iron Maiden in Def Leppard na jaknah še popolnoma enakovredni. Super, komaj čakam še! (Grega)
Če Katana zgolj emulirajo obdobje NWOBHM-ja, pa je sledil band, ki je NWOBHM dejansko živel. Witchfynde so namreč iz srca tega glasbenega gibanja, ki pa so ob eksploziji nekaterih drugih skupin ostali skoraj povsem pozabljeni. Nastali so že daljnega leta 1973, imeli med leti 1984 in 1999 daljšo pavzo, od tedaj pa redno koncertirajo. Skupine pred nastopom nisem poznal niti po imenu in sem bil na prizorišču po razočaranju s Tygers of Pan Tang pred leti zelo skeptičen do tega, kaj bom dobil, nato pa so me fantje dobesedno sesuli. Izjemna uigranost in popolnoma ohranjen vokal pevca Lutherja Beltza sta namreč glavni značilnosti skupine, ki nam je postregla z zares odličnim nastopom. Glasba Witchfynde nikakor ni na prvo žogo, temveč gre za prefinjeno mešanico hitrejših in udarnejših ritmov z melodiko bandov, kot so recimo Magnum; od meni poznanih skupin so jim morda še najbližje Demon. Publika je med njihovim nastopom ves čas kapljala na prizorišče in tako so imeli gospodje ob koncu špila lepo zapolnjen parter srednjega odra. Naj pri tem omenim, da so jih iz prvih vrst spremljali tudi vrstniki iz zasedbe Hell, ki so se z veseljem tudi slikali z vsemi, ki so si tega zaželeli. Še en vrhunski koncert torej in zame perfekten zaključek fantastičnega tedna, saj si po taki dozi heavy metala nisem želel pokvariti okusa s čim manj kvalitetnim in sem preostanek večera raje namenil še eni pomembni komponenti metal festivalov - druženju z metalskimi kolegi in neskončnem debatiranju o glasbi. (Grega)
And now for something completely different - po pošteni dozi heavy metala je drugi oder okupirala nizozemska armada, ki sliši na ime Sinister. Deathmetalski napad je prekinil le kratek govor pevca Aada, v katerem je povedal, da je zanj Tolmin prav posebno mesto, saj je prav tu spoznal svojo ženo Alešo, ki je lani priskočila bandu na pomoč, ko je vrste Sinister nenadoma zapustil basist.
Urna doza death metala je minila v trenutku in po daljšem premoru je prišel na vrsto zaključni band festivala, Death Angel. Kalifornijski thrasherji koncertno nikoli ne razočarajo in tudi tokrat je bilo tako. Nabito polno prizorišče je bilo ob živahni glasbeni podlagi, band se je v dobri uri sprehodil skozi večji del več kot tri dekade (če upoštevamo obdobje nedelovanja) dolge zgodovine, idealno za crowdsurfing in ljudje so proti odru surfali v tako velikem številu, da so varnostniki komaj uspeli varno poskrbeti za vse pristanke. Kljub vsemu jim je to uspelo in si za svoje delo prislužijo pohvalo! Edino, kar lahko zamerimo Death Angel, so (pre)dolgi nagovori vedno zgovornega pevca Marka. Namesto njih bi lahko v setlisto vrinili še petnajsti komad z izpuščenega albuma Frolic Through the Park, npr. 3rd Floor. (Peter)
Pete izvedbe Metaldays je bilo konec v trenutku in komaj čakamo šesto ponovitev!

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
4. 8. 2017Metaldays 2017, 5. dan / Galerija
3. 8. 2017Metaldays 2017, 4. dan / Reportaže
2. 8. 2017Metaldays 2017, 3. dan / Reportaže
31. 7. 2017Metaldays 2017, 1. dan / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija