Metalfest

Že parkrat sem bil v Gradcu, ampak 10. 12. sem v Orpheumu bil res prijetno presenečen. Tako imenovani "METALFEST", ki je postal nadomestilo za predlani katastrofalno propadli X-Mas Festivals, je v Avstriji na treh lokacijah bil ali razprodan ali pa blizu temu. Tega večera je Orpheum kar lepo pokal po šivih, očitno so za avstrijski teritorij idealne kombinacije folka in deatha. Ljudi je bilo od povsod, samo pijanih ljudi iz naših logov je bilo malo morje, našli pa so se tudi Hrvati in verjetno še kdo.
Koncert so odprli Outrage iz Avstrije, ki so zmagali na razpisu za predskupino. Zakaj, mi ni jasno. Očitno danes šteje samo še število glasov in "myspace" propaganda, kvaliteta je pa daleč pod vprašajem in daleč od oči, ki gledajo, da bo ob bok precej popularnim ekstremnim bendov postavljen tudi nekakšen skriti adut, ki bi zasenčil zvezde tistega večera.
Nadaljevali so izredno zaposleni Avstrijci Belphegor, ki kljub težavam z bobnarji, potujejo redno po vsem svetu. Bili so na domačem ozemlju, tako da so padale v rodnem jeziku parole proti Cerkvi in Jezuščku. Ja, Helmut in ta drugi s smešnim imenom sta imela dosti razloga za zadovoljen nasmeh. Nikoli si ne bi mislil, da je v Avstriji ta bend tako popularen, je pa res, da je danes za Avstrijo najbolj reprezentativen. Mnogo jih bo priznalo, da so si bend ogledali predvsem zaradi enega bradača iz slovenskih logov, in sicer "druminatorja" Roberta Kovačiča, katerega bi Belphegor že lahko dokončno sprejel v svoje vrste, saj se je Robi dokazal v orgijah z nunami, prisoten je bil pri črni maši in je v majici od AC/DC prepeval na sejmu na Dunaju. Ain't that blasphemous enough? Robi je večino prisotnih ugnal v kozji rog s svojim neverjetnim bobnanjem. Končno ena stvar, v kateri se lahko nacionalisti obeh držav veselo združujejo. Igrali so vse žive komade, predvsem pa najnovejše. Faak z čeerč!!!
Sledili so Fintroll, ki ob Korpiklaani ipd. sodijo pri nas bolj k Nataliji in K Jožovcu. I mean, polka and metal?!! Kakorkoli, moje besede ne štejejo, zato se umikam v sram kvalitetnih true metal bendov in prepuščam številnim fanom, da sodijo bolje od mene. Ker Fintroll so privabili ogromno ljudi in temu primerno je band ob super zvoku in odličnem svetlobnem vzdušju grmel in pil pivo iz ene uspešnice v drugo.
Zvezde mojega ljubega večera je bila ameriška ekstremna death metal zasedba Nile, ki so skoraj vedno prisotni ob Six Feet Under. Očitno piramide in "ta močni jointi" gredo z roko pod roko. Nile so predstavili svojo ploščo, posvečeno velikim tičem, Ithyphallic in lahko povem, da so bili kot zmeraj izredno dobri. Kaj dobri, odlični. Undisputed pharaohs of death metal!!! Zvok in luči so bili fantastični, medtem ko je bend hrumel iz hita v hit. The Blessed Dead, Ithyphallic, Cast Down The Heretic, Black Seeds Of Vengeance itd. so bili neusmiljeni favoriti uničevanja vratnih mišic in piskanja v ušesih. KK Downing in Glen Tipton death metala, torej Dallas Toller-Wade in Karl "Colonel" Sanders ne samo, da imata ubijalski "stage presence", ampak igrata tiste kitare tako, da se še Tutankamon obrača v svoji kripti. Trpi!!! Ni dvakrat za reči, da bi ta dva v času zlate dobe egiptovskega imperija naredila več uničenja kot sam Ramzes Veliki. Za njimi je drvela ritem sekcija, enakopravna vsem spopadom v Dolini Kraljev, bobnar George Kollias in novi basist/vokalist Chris Lollis, ki je z Dallasom ružil v bendu Lecherous Nocturne. Kollias je uresničenje vseh mokrih sanj vsake osebe, ki obožuje ekstremno bobnanje. Udri, Đole!!! Chris je pa basist in pol - točen in brutalen za popizdit. V celoti so Nile bili odlični, poseben plus je Karlova "double neck" kitara in neverjetna karizma, ki je četverica izraža. Vredna kraljev, kar itifalični death metal bend vsekakor je.
Avstrija in Nemčija sta zanimivi deželi, neverjetno pa je, koliko so dotični ljudje udarjeni na death metal z dodatkom groova. Ja, precej se je kadilo v Orpheumu, ko so se na oder prikadili Six Feet Under. Folku se je strgalo do konca. SFU so igrali vse živo in ni je bilo plate, da je SFU ne bi skadili v ozračju death metala, zombijev in travce. "The Weeding!!!" Zvok je bil ubijalski in vse bi bilo odlično (ker je repertoar bil fenomenalen in je sekal bolje kot pobiralci koke v Kolumbiji), razen Chrisa Barnesa. Resda je še vedno kralj "cookie monster" vokalov, ampak to ni izgovor, da fuša vse vprek. Po moje je bila to prava preizkušnja za izredno točno ritem sekcijo, bobnarja Grega Galla in basista Terryja Butlerja, ki je skupaj s kitaristom Steveom Swansonom promoviral death'n'roll bend Denial Fiend samo dober mesec pred Metal Fest turnejo. Živi, ampak na trenutke preveč očitno zafušani SFU so še vedno "herzilein" v očeh vse SFU poslušalcev, vendar se je treba zavedati - travca ni izgovor za fušanje. I felt robbed in a way!
V Avstrijo se torej splača potovati, ko igrajo ali kmečko obarvani metal ali pa totalno zadeti groove metal. Bomo videli, kdo bo predstavnik dotičnih žanrov na No Mercy festivalu. Grind that blunt, hummppa!!!