REPORTAŽE

5. 10. 2003

Metalfest Vienna 2003

Arena, Dunaj, Avstrija / 23 in 24. 8. 2003

Sezona večjih festivalov se je tako kot že lani zaključila na Dunaju z drugo izvedbo največjega avstrijskega metal dogodka, Metalfest Vienna. V Areni je prvič »grmelo« dva dni, kar je pomenilo bolj pestro in raznoliko ponudbo nastopajočih, po drugi strani pa tudi višjo vstopnino. Ponovno se je dogajalo tako na odprtem kot v dvorani, kjer so v glavnem nastopali avstrijski bandi. Slovenske barve so zastopali Prospect, ki so tako poleg nekaterih domačih trenutno band z največ nastopi na tem festivalu.
Uradno so festival ob 14.00 odprli nemški black metalci Mystic Circle. Zaradi poznega prihoda jih nisva ujela, kar velja še za Skandinavce Naglfar in Amorphis. Ravno ko so slednji odhajali iz odra sva prišla v Areno. Za njimi so bili na sporedu nemški posebneži Die Apokalyptischen Reiter. Več pozornosti kot njim sva namenila ogledu tokratne festivalske ponudbe, stojnic s CD-ji, merchandiseom, hrano, pijačo itd. Izbire je bilo vsaj kar se tiče CD-jev, LP-jev kar dovolj, hrane, pijače tudi, uradnega merchandisa je bilo več kot lani, druga stojnica z majicami pa je imela bolj »sumljivo« robo. Organizirali so tudi srečanja fanov z bandi, t.i. meet & greet in ravno v času nastopa Die Apokalyptischen Reiter so na svoj račun najprej prišli fani Amorphis in nato še Paradise Lost.
»Aklimatizacija« je hitro minila, čas je bil za akcijo in Amon Amarth. Švedski vikingi so razturili že v Balingenu in nič drugače ni bilo tudi na Metalfestu. Z mojstrom »propelerskega« headbanginga Johanom Heggom na čelu je uigrana ekipa številno občinstvo takoj pridobila na svojo stran. Ob Death In Fire in Bleed For Ancient Gods so se glave vrtele tudi pod odrom. V štiridesetih minutah so največ materiala odigrali z Versus The World albuma (Vs The World, Where Silent Gods Stand Guard, Bloodshed), vrnili pa so se tudi čisto k svojim začetkom – Sorrow Throughout The Nine Words. Zmagoslavni pohod po Dunaju so zaključili z Legend Of A Banished Man in seveda Victorious March. Svenska metal rules!
Nemške thrash legende Destruction letos praznujejo dvajseti rojstni dan, vendar na odru niso bili deležni torte, ampak večjih tehničnih problemov; predvsem na začetku pri kitaristu Mikeu. To je Schmiera zelo razkurilo in medtem ko se je Mike s tehnikom ukvarjal s kitaro, je Schmier v nemščini izrekel nekaj zelo sočnih. Stvari so se uredile in v nadaljevanju so Destruction ob preigravanju največjih hitov uprizorili thrash attack, kot smo ga od njih vajeni. Publike je bilo opazno manj kot pri Amon Amarth in zato tudi ni bilo takega feelinga kot na njihovem klubskem koncertu ali recimo v Wacknu. Če ne drugod bi težko bilo boljše pri izbiri igranih komadov, kjer so predstavili tudi naslovnega z novega albuma Metal Discharge.
Set lista Destruction: Curse Of Gods, Nailed To The Cross, Mad Butcher, Butcher Strikes Back, Eternal Ban, Life Without Sense, Tears Of Blood, Thrash Til' Death, Metal Discharge, Invincible Force, Bestial Invasion.
Paradise Lost so v zadnjem letu z albumom Symbol Of Life in turnejami pridobili simpatije tudi tistih (seveda ne vseh), ki so jih pred tem že odpisali. Po presenetljivo dobrem koncertu spomladi so Dunaj obiskali še drugič v tem letu in s tem razveselili številne (tudi ne)avstrijske fane. Nick je imel v prvem delu nastopa kar nekaj težav s svojim vokalom, kar je bilo še posebej očitno pri naslovni pesmi zadnjega albuma. Po njej je za kratek čas skočil za oder in se pri klasiki Enchantment predstavil v opazno boljši vokalni formi. Nasploh je bil zadnji del nastopa bolj impresiven, z uspešnicami kot Say Just Words, As I Die, One Second in predvsem zelo dobro odigrano Icon klasiko Embers Fire. Sam nastop kot tak so opravili z veliko rutine, kakšnega posebnega »razdajanja« na odru pri njih ne boste doživeli; gledano v celoti pa so vseeno bili na nivoju.
Set lista Paradise Lost: Isolate, Mouth, Hallowed Land, So Much Is Lost, Mystify, Perfect Mask, Symbol Of Life, Enchantment, Erased, Say Just Words, Embers Fire, As I Die, One Second.
Komaj so Paradise Lost zapustili oder že se je iz prvih vrst zaslišalo: »Guardian, Guardian...«. Pol ure, kolikor je trajal odmor vzkliki niso trajali, a takoj ko so Hansi & Co. prišli na oder, je med publiko završalo. Videti v živo Blind Guardian je vedno nekaj posebnega predvsem zaradi atmosfere, ki vlada na njihovih nastopih. Tako je bilo tudi na Metalfestu, ki je bil za nekaj časa zadnja priložnost videti band v živo. Oder ni bil tako okrašen kot na festivalih v zadnjih dveh letih in tudi light show zaradi tehničnih zmožnosti prizorišča ni bil tako mogočen, a ob igranju Into The Storm, Nightfall, Valhalla, Lord Of The Rings in drugih hitov tega ni nihče pogrešal. Fani so glasno peli, pozdravljali Hansijeve »hecne« nagovore in uživali v glasbi. V rednem delu so za presenečenje poskrbeli z I'm Alive, v dodatku pa z And The Story Ends. Mogoče bi bilo tokrat bolje, da bi namesto And Then There Was Silence odigrali dva ali tri hitrejše komade, po katerih bi potem »magic moments« ob The Bard's Song bolj prišli do izraza. Tako pa je vzdušje ob kompleksnem epu padlo in The Bard's Song ni bil magičen kot bi lahko bil. Ne glede na to so Blind Guardian z Imaginations From The Other Side dodatkom And The Story Ends ter Mirror Mirror v velikem slogu zaključili sobotni spored.
Set lista Blind Guardian: War Of Wrath (Intro), Into The Storm, Welcome To Dying, Nightfall, Script For My Requiem, Valhalla, Lord Of The Rings, I'm Alive, Mordred's Song, And Then There Was Silence, The Bard's Song (In The Forest), Imaginations From The Other Side, And The Story Ends, Mirror Mirror.

V soboto so malo pred eno popoldne na odru že stali death metalci God Dethroned. Nekaj fanov je takoj pri Art Of The Immortals prišlo pod oder, večina pa je raje sede z distance opazovala njihov nastop. Band bi seveda raje imel več headbangerjev pod odrom, nekaj jih je po vprašanju frontmana Henrija »Not used to get drunk anymore, what's wrong?« še prišlo. Vseeno pa so Nizozemci z uigranim, energičnim nastopom in komadi kot The Warcult, Bailing Blood, Villa Vampiria, The Tombstone zapustili zelo dober vtis.
Dokaj podobno velja tudi za naslednje Graveworm. Italijani imajo v svojih vrstah zelo energičnega frontmana Stefana Fioreja, ki je vzpostavil pristen kontakt s publiko, čeprav so se mnogi še raje skrivali v senci in hranili moči za kasnejše nastopajoče. Graveworm nedvomno sodijo med najboljše koncertne bande naših zahodnih sodedov, še posebej pade v oči sinhrono headbanganje celotnega teama.
Pravo žurko so naredili finski troli Finntroll. Presenetljivo veliko publike je »poplesavalo« in slemalo ob zvokih death metal polke oziroma death metal humppe. Kljub vsem nesrečnim dogodkom, ki so jih doleteli v zadnjem času, so na odru zelo močni in dokazujejo, da je igranje najboljše zdravilo. Enega izmed komadov so posvetili letos preminulemu kitaristu Teemuju, pevca Katlo pa je zelo dobro zamenjal Tapio Wilska.
Serijo grobih moških vokalov in pusto odersko postavitev je prekinil nastop vedno bolj uspešnih Within Temptation. Scenska postavitev s stebrišči in kipi angelov je bila dobro ozadje za karizmatično, kot ponavadi v belo oblečeno pevko z »angelskim« glasom Sharon den Adel in kot kontrast, temačne, v črno oblečene »divje sile« ostalih članov banda. Udarnemu začetku z Deceiver Of Fools je sledila mračnejša Caged, neizdani Orff, razgibana Mother Earth in baladna The Promise. Zelo dobro se je celotna zasedba in seveda predvsem Sharon odrezala pri Kate Bush priredbi Running Up That Hill. Čas je hitro minil in na vrsti sta bili le še dve skladbi, najprej akustična Never-Ending Story in za eksploziven konec še Ice Queen, ki jo za veliki finale spremljalo še veliko ognja.
Sredi Within Temptation so v dvorani začeli igrati Prospect. Imeli so veliko boljši termin kot lani, kar je seveda pomenilo tudi več publike. A Prospect skoraj ne bi prišli na Dunaj, kajti pevec Robi je bil v soboto zjutraj čisto brez glasu. Glede na to je odpel solidno, čeprav je bilo čutiti, da z vokalom nekaj ni v redu. Fante smo že dostikrat gledali v boljši luči, vendar polurni nastop, v katerem so predstavili kar nekaj novih komadov (Moments album so z izjemo Orient Express v celoti izpustili), jim je služil kot dobro ogrevanje za prihajajočo evropsko turnejo.
In sedaj nekaj čisto drugega. Naslednje tričetrt ure je pripadlo Napalm Death, ki so poskrbeli za grindcore nevihto. Barneyja (sedaj kratkolasi) je »metalo« po odru, Mitch Harris in Shane Embury pa sta »žgala« kot zmešana. Barney je bil zelo »radodaren«, saj je recimo Continuing War On Stupidity posvetil Bushu in Blairu, Nazzi Punks Fuck Off pa bivšemu koroškemu deželnemu glavarju. Že v Scum medleyju so v nekaj minutah odigrali več komadov kot nekateri nastopajoči, seveda pa ni šlo tudi brez Suffer The Children in Siege Of Power.
Še dobro, da vmes pridejo tudi bandi, pri katerih si lahko odpočiješ, greš jest, pit, itd. Letzte Instanz so še eni nemški posebneži, ki mešajo vse možne stile, folk, rock, punk, metal, industrial in celo hiphop. Še posebno eden izmed pevcev, ki je rapal, je najedal sto na uro. Sam nastop kot tak je optično sicer zanimiv, osem glasbenikov skače gor in dol, veliko je pirotehnike, glasba pa je stvar okusa posameznika.
Povsem drugače je bilo pri zvezdah švedskega melodičnega death metala In Flames. Njihov nastop je v marsičem spominjal na wackenskega, le v manjših dimenzijah; švedska zastava v ozadju, ogromno ognja in pirotehnike, izredno motiviran band, hiti iz celotne kariere in navdušena publika. In Flames so imeli najštevilčnejšo in najbolj aktivno občinstvo na celem festivalu in brez dvoma jih lahko štejemo ne le za zmagovalce drugega dne, ampak kar celotnega festivala. Pogled na celo Areno, ki je skakala ob Only For The Weak, je bil zares impresiven, adrenalin pa so Anders & Co. na visokem nivoju držali od začetka do konca nastopa. Žal tokrat niso odigrali The Jester Race klasike Moonshield, drugače pa je bil izbor komadov kar pravi.
Set lista In Flames: Cloud Connected, Clayman, Watch Them Feed, Episode, System, Bullet Ride, Reroute To Remain, Gyroscope, Only For The Weak, Drifter, Trigger, Behind Space, Pinball Map, Colony.
Po In Flames se je festivalsko prizorišče dodobra izpaznilo in tako so headlinerji, legende britanskega heavy metala Saxon igrali pred opazno manj publike kot predhodni bandi. To se je malo poznalo tudi pri igralski vnemi skupine. Biff je šele proti koncu nastopa slekel plašč in se razživel kot se ponavadi že kmalu po začetku. Na vprašanje publiki ali bi raje slišali novejše ali starejše komade, je bil odgovor prepričljivo na strani starejših. Pri izbiri zadnjega med Wheels Of Steel in Denim And Leather pa je zmagal prvi. Orel na Dunaju ni »pristal«, niti na odru niti v obliki hita The Eagle Has Landed, klasike kot Heavy Metal Thunder, Strangers In The Night, Crusader in Princess Of The Night pa le niso manjkale.
Set lista Saxon: Heavy Metal Thunder, Dogs Of War, 20.000 Feet, Court Of The Crimson King, Motorcycle Man, Cut Out The Disease, Conquistador, drum solo, Strangers In The Night, Dragon's Lair, Crusader, Princess Of The Night, Wheels Of Steel.
Metalfest Vienna se vse bolj uveljavlja v pestri evropski festivalski ponudbi. Organizacija je bila na nivoju, nastopala so tako velika, uveljavljena imena vseh zvrsti metala, kot tudi domače skupine, ki jim je nastop na takem festivalu lahko velika vzpodbuda za naprej, vreme je bilo pravo (lahko bi bila kakša stopinja manj) in obiskovalci so nedvomno prišli na svoj račun.
Dobre izkušnje iz dosedanjih dveh festivalov vlivajo optimizem tudi za prihodnost festivala, v prvi vrsti za Metalfest Vienna 2004.

Fotografije so poslikane s filmi Fuji.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
14. 9. 2006Wacken Open Air 2006 / Reportaže
30. 8. 2005Earthshaker Fest 2005 / Reportaže
9. 9. 2004Wacken Open Air 2004 / Reportaže
17. 10. 2003Metalfest Vienna 2003, day II / Galerija
2. 10. 2003Metalfest Vienna 2003, day I / Galerija
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana