REPORTAŽE

5. 5. 2006

Nile / Yyrkoon / Psycroptic / Vulvathrone

VPK, Ljubljana / 24. 4. 2006

Končno je prišel dan, ko so k nam stopili faraoni in absolutni vladarji ekstremnega death metala, Nile. Pričakovanje je bilo veliko in kar šokiran sem bil, ko sem videl, da pred VPK-jem ni niti pol toliko ljudi kot sem jih pričakoval. Prijetno presenečenje številka ena je bilo dejstvo, da so nenapovedani vskočili Tasmanci Psycroptic, kar je mnogim pognalo kri po žilah.
Najprej so oder dokaj uspešno onečastili porno-gore-grinderji Vulvathrone, ki so se tokrat prikazali kot samo trio, ker je en kitarist postal gay in preživel večer ob gledanju Razočaranih gospodinj, medtem ko je pevec doma pod vplivom feministične literature gledal film Pride And Prejudice in jokal. So pa ostali trije pravi, ki so dokazali, da obvladajo tudi stresno dogajanje na velikem odru, kar oni premagujejo z veliko grgranja sperme in vina ter z buljenjem v dekleta, za katera upajo, da bodo pokazala kaj več. Trideset minut prvovrstne avdio orgije so Vulvathrone izpeljali precej uspešno. Kljub malce slabšemu zvoku in dejstvu, da je Hermanova kitara izrazita romantičarka in noče izražati popolnega na C-spuščenega seksizma kot njen lasnik, so »messengers of vaginal discharge« izražali veselje nad ultra porn-porn-porn zadevami. Prvovrstni gore grind, ki mu daleč naokoli ni primere. Tale postava je the best – resda ga je Matko malce biksal, ker je vanj zlezel virus razumevanja ženskih čustev, kar je občasno povzročilo izpad ritma, ampak je kljub vsemu dobro pretepal prehod(inj)e. Hiti kot Bič sak maj tič, Tarja You Cunt, Allure Of Domination so pognali prisotne v dobro masturbacijo, s tem da je največ cumshotov v obraz dobil novi basist Gradinski, ki ob basturbaciji še odlično obvlada death metalski grleni felatio. Fenomenalno, slabšemu zvoku navkljub.
Sledili so tasmanski hudiči, ki so ob čaščenju Deeds Of Flesh ter Steva, the crocodile hunterja, predstavili svoj ultra tehnični in navdse brutalni death metal. Ne glede na to ali je šlo za komad s Sceptre Of The Ancients, Isle Of Disenchantment ali pa nove, so Psycroptic stvar izvedli odlično. Čeprav je tole tehnično skoraj popolno, pa je le dinamični pevec tisti, ki rešuje stvar pred popolno tehnično sterilnostjo. Ne razumite narobe – tipi ubijajo, ampak sčasoma lahko postanejo enolični. Kljub temu pa je Jasonovo kruljenje odlično podprto z basovskimi napadi Camerona Granta in nenehno nažagano kitaro Joeyja Haleyja, čeprav je najverjetneje vse čestitke požel neverjetni bobnar David Haley. Trideset minut metala v stilu Monstrosity, Deeds Of Flesh, Immolation, Suffocation je bilo več kot dovolj, da so prisotni kot tasmanski vragi v risanki Looney Toones uničevali vse okoli sebe. Vse točke dobi Epoch Of The Gods, komad z nove plošče.
Veliko sem pričakoval od Francozov Yyrkoon – izpolnila so se na pol. Stephane in Co. so precej jasno, tehnično dovršeno in energično predstavili ploščo Unhealthy Opera, čeprav je res, da prekaša material s prejšnje The Occult Medicine. Za razliko od Psycroptic so Yyrkoon jasni in straight-forward death metal kot se šika. Stephane kruli kot nor, a je jasen, tudi basist Victor je dober kričač, medtem ko mu je za image vseeno, drugi kitarist Geoffrey je mojster solaž in energičnega igranja, kar je prišlo do izraza pri komadih Censored Project, Blasphemy in Doctor X. Bobnar Laurent je malce »trd«, vendar je precej dobro nadomestilo za legendarnega Dirka Verbeurena, katerega smo lahko lani videli na nastopu Yyrkoon v Novi Gorici, kjer so igrali kot predskupina Impaled Nazarene. Zvok je precej nagajal, posebej kitare so bile preveč motne, vendar se je sčasoma popravil, tako da upam, da si je folk kupil kakšen CD, ki so ga imeli za resnično nizko ceno. Madness reigns supreme!
Ni ga death metalca, ki se mu tisti večer niso povesile čeljusti ob pogledu na Nile, čeprav moram priznati, da mi je njihov nastop lani na Dunaju ostal v boljšem spominu. Nile so se potrudili pokazati, kaj se pravi igrati ekstremni death metal. Mogočni kot časi, ki jih opevajo, so Nile igrali dobro uro in še nekaj, svoj šov pa pospremili z izredno dinamičnostjo, dobro komunikacijo in seveda peklensko čudovito death metal godbo! Čeprav je v očeh mnogih bil bobnar George Kollias, si lahko prišel na svoj račun tudi ob ostalih. George igra dostojno in nečloveško, vendar mu ta večer ni bil toliko naklonjen, kar se je opazilo predvsem ob igranju starejših stvari. Tony je tukaj še zmeraj v prednosti, George je bil nekako preveč »trd« (samo poslušajte original Sarcophagus ali pa The Blessed Dead). Zato sem svoje oči usmeril v »people's person« Karla Sandersa, ki je pokazal, kaj se pravi igrati in živeti za metal. S svojim fotoaparatom in več kot očitnim navdušenjem nad dogajanjem, je vestno klical Anubisa in ostale bogove ob skorajda neverjetnem igranju kitare – ob vsej svoji masivnosti ta tip skorajda ne premika prstov ob ultra hitrem žaganju. Odlično! V ospredju je seveda »Jimmy Hendrix« death metala Dallas Todller Wade, ki po žaganju in kruljačini ne zaostaja za Sandersom, ampak pri tem še bolj žari – gibal se je po odru, kot takrat, ko je prvič v življenju verjetno slišal Judas Priest. Mnogi so ga zato obtožili pozerstva, ampak nič ne de. Če uživa, naj uživa. Njegova komunikacija je bila prvovrstna, tip je dokaz, da si lahko skorajda »ancient one« in še vedno ekstremen. Zanemariti ne smemo tudi mladega bass virtuoza Joea Paynea, ki je pokazal, kaj se pravi igrati komplicirane in hitre bass linije ter pri tem še dobro kruliti, vrteti čupo v krog in se vsesplošno zabavati. Resda ni Chief Spires ali pa Jon Vesano, a njegov odrski nastop je fenomenalen in pristen. Na račun so prišli oboževalci zadnjih dveh plošč – igrali so The Blessed Dead, Execration Text, Sarcophagus, Wind Of Horus, Kheftiu Asar Butchiu z In Their Darkened Shrines, z nove pa Cast Down The Heretic, User-maat-Re, Sacrifice Unto Sebek, Annihilation Of The Wicked, Lashed To The Slave Stick, Von Unausprechlichen Kulten, seveda pa s starih še Black Seeds Of Vengeance in Serpent Headed Mask. Mnogi so zahtevali Unas, ampak Nile so se temu elegantno izognili. Odlično, čeprav bi lahko bilo bolje.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
3. 3. 2015Psycroptic / Novice
25. 8. 2005Vulvathrone / Novice
22. 5. 2002Nile / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana