REPORTAŽE

28. 10. 2019

Paul Gilbert

Orto Bar, Ljubljana / 7. 10. 2019

Paul Gilbert je v svoji profesionalni karieri ustvaril že veliko stvari. Je soustanovitelj legendarne hard rock superskupine Mr. Big in heavy metal legend Racer-X, prav tako je izdal 15 (da, 15!) solo albumov. Zadnji v vrsti je izšel 17. maja letos pod imenom Behold Electric Guitar, ki je tudi povod za letošnjo svetovno turnejo. Kljub zavedanju, da samostojno ne bo privabil take množice in napolnil Kino Šiška, kot jo je lani z Mr. Big, me je izbira Orto Bara nekoliko presenetila. Od njegovega zadnjega samostojnega nastopa pri nas je namreč minilo že več kot desetletje in pričakoval sem, da se bomo pošteno stiskali v spodnji dvorani. Je pa tudi res, da je bilo moje navdušenje že pred koncertom izjemno, saj tudi sam spadam med raso kitaristov in ogled takega virtuoza predstavlja »a must-go« učno uro.

Zaradi pričakovane zamude se nas je velika večina najprej še zadrževala ob šanku in glasno kramljala, nato pa je ob 21.20 nastal mrk. Takrat je skozi glavni vhod vstopila suha postava, za pol glave višja od ostalih, ki se je ob spremstvu dveh varnostnikov in s kitaro v roki premikala proti odru. Nič kaj zvezdniško in z nasmeškom na obrazu nas je sam čarovnik povabil, da mu sledimo. Kar seveda tudi smo.

Na odru se je takoj lotil dela in zažagal v Blues for Rabbit z novega albuma, pri čemer je poskrbel, da se vse ne vrti okrog njega ter lepo vključil tudi predstavitev in solaže basista Ronalda Guerina, klaviaturista Asherja Fuleroja in bobnarja Billa Raya. Čeprav v skupini ni bilo pevca, je Gilbert na svoji prirejeni verziji kitare Ibanez poskrbel za vokalno linijo v pesmi Green-Tinted Sixties Mind iz arsenala Mr. Big ter sledeči Gonna Fly Now, ki jo večina pozna iz filma Rocky. Ob tako poslušljivih napevih je bilo za publiko nemogoče, da se ne pridruži spremljavi. Tu se lepo vidi, da če imaš tako usposobljenega kitarista, kot je Paul, ne potrebuješ vokalista, da zabava množico. Ne le na kitari, tudi med komadi je bil izjemno zgovoren in zanimiv. Zelo sem užival v njegovem duhovitem pripovedovanju zgodb, ko je predstavljal pesmi. Razlagal je, od kod prihaja vpliv ter na kakšen način se je tehnično lotil same pesmi. Za večino novih sklad na Behold Electric Guitar je najprej napisal besedilo in zapel nekaj melodij, preden se je lotil samega dela s kitaro. Predvsem sem užival v zgodbah za Sir, You Need To Calm Down ter I Own a Building. Za prvo ga je navdihnilo srečanje, ki ga je imel z agentom za vozovnice po zamujenem letu iz Indonezije, druga pa govori o moškem, pri katerem je najel stavbo za snemanje videospota in mu jo je ponosno razkazoval. Sledila je A Herd of Turtles, kjer je s svojim recitalom v stilu Ringa Starra poskrbel za zvrhan koš smeha med občinstvom. Drugi del setliste so pričakovano sestavljale rock klasike oziroma njihove mešanice. Tu je treba izpostaviti mešanici Carry on, Wayward Son z Running with the Devil ter genialno While My Guitar Gently Weeps z glavnim rifom Sacrified njegovega Racer-X, ki sta pustili nepozaben pečat. Poleg navdušencev zasedb Kansas, Van Halen in The Beatles smo svoje dočakali tudi oboževalci Led Zeppelin z Whole Lotta Love (osebno najljubša) in U2 ob Pride, preden je spet preklopil na domače Mr. Big in pesmijo (da, uganili ste) To Be With You. Sledil je hiter skok na aktualno plato s prelepo Love is the Saddest Thing, preden je z veseljem izvedel še dodatek v istem slogu, kot je začel – bluesovski Red House Jimija Hendrixa.

Če je kdo na odru videti popolnoma domač in srečen, je to Paul Gilbert. Skozi celoten nastop je veselo postopal pod žarometi ter se na široko smejal, saj je opazil, kako nas dobrih 200 učencev uživa in se čudi ob poslušanju tako impresivnega glasbenika. Gre za enega najhitrejših igralcev na svetu, ampak to ni edino, kar ga uvršča med velikane. Pri njemu se ne gre za »naj vam pokažem, koliko tonov lahko stlačim v naslednjih 30 sekund«. Daleč od tega. V pesmih, ki jih ustvarja, je melodijo, občutek o lepoti, moč zaznati v vsakem delu – poleg seveda logičnih vprašanj navadnih smrtnikov v stilu: »Kako zaboga je pa to zaigral?!« Kljub težavam, ki jih ima s sluhom, se zdi, da ga to prav nič ne upočasnjuje. Še naprej deli svojo glasbo z ostalimi in je za to hvaležen. Nikoli ni videti, da se razkazuje ali se ima za nekaj več od ostalih, temveč le uživa in to prenaša na poslušalce, kar je na koncu tudi dokazal s sprehodom skozi množico in deljenjem petk z njegovimi čarobnimi rokami. Me prav zanima, koliko časa bo minilo, preden si spet umijem svojo desno dlan.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
11. 4. 2016Orto Fest: Gora / Galerija
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana