Pestilence / Seth / Ancient Ascendant

Dihurčka sta nam tokrat pripravila nekakšen tehnični death metal warm-up pred težko pričakovanim koncertom Death To All in Gorguts konec junija, in sicer nizozemske legende Pestilence. Ti so se tokrat slovenski publiki predstavili drugič, nazadnje pa so nas obiskali leta 2009, kmalu po svojem reunionu leta 2008. Zame osebno en od najbolj pričakovanih koncertov, ki pa se na žalost ni iztekel po mojih pričakovanjih. Že ob prihodu na Metelkovo se je videlo, da koncert ne bo kaj prida obiskan, kar je malo čudno glede na to, da so se ravno začenjali dopusti in seveda šolske počitnice. Kot na večini koncertov legend metala iz 80-ih in 90-ih, ki niso dobili zaslužene prepoznavnosti, je bila tudi tokrat obiskanost s strani mladine zelo klavrna.
Ponedeljkov koncert so otvorili angleški death metalci Ancient Ascendant, ki jih prej nisem poznal in tudi po videnem se ne bom preveč poglabljal v njihovo glasbo. Sicer so imeli soliden nastop, vendar njihov počasni death metal z nič kaj preveč zahtevnimi komadi definitivno ni spadal v paket, katerega headlinerji so Pestilence. Po polurnem nastopu so na vrsto prišli francoski black metalci Seth, ki sem jih poznal že od prej in sem se zato malo bolj veselil njihovega koncerta. Zelo soliden black metal, ki me je kar potegnil noter. Udarni bobni, zloben vokal in lepe kitarske linije so me prijetno presenetile, čeprav nisem velik oboževalec te zvrsti. Dodatno so celoten nastop izboljšali s primerno temačnim lightshowom ter popestrili oder z zastavami. Vendar pa Seth vseeno ne spadajo v družbo Pestilence in nikoli ne bom razumel logike takšnih turnej, ki naredijo neko mineštro bandov, katerih žanri so popolnoma različni, slednji pa s tem tudi sami sebi povzročajo škodo, saj jim preprosto ne prisluhne celotna publika.
Končno je napočil čas za vrhunec večera, in sicer 90-minutni set Pestilence, ki pa je hitro razočaral, saj je bila celotna izbira komadov totalno zgrešena. Seveda je razumljivo, da imajo zunaj nov album in da ga morajo čim več igrati, saj je to vendarle namen turneje, toda ne razumem, zakaj je treba vsiljevati v preostali set še komade z njihovih drugih dveh reunion albumov Operation Macabre in Doctrine, ki načeloma nista slaba albuma, a jima vseeno manjka duše in groova, ki je zaznamoval Pestilence v zgodnejših letih. Tudi zvok ni bil ravno perfekten, vendar če celoten band igra na 6- oziroma 8-strunske kitare, pač težko dobiš čist in razločen zvok. Pogrešal sem tudi bas kitaro, ki je bila absolutno prepotiho za tovrstno glasbo. Kot sem omenil, so v celoten set vključili (če se prav spomnim) zgolj štiri klasike s svojih prvih štirih albumov, kar je absolutno premalo glede na to, da so si s temi albumi ustvarili ime, in spričo tega razočarali mnoge oboževalce, ki so obiskali koncert. Edina res prava potešitev je bil zadnji komad, in sicer Twisted Truth, ki pa je bil zaigran površno in so za konec razočarali še z njim.
Pod črto je bil ta dogodek med slabšimi, kar sem jih obiskal. Bil je pisan na kožo ljubiteljem novih Pestilence, teh pa včeraj ni bilo ravno veliko. Za vrhunec pa so naša ljuba država oz. njeni inšpekcijski organi že pred pričetkom dogodka zaprli še šank in ta je tak tudi ostal večino koncerta. Mogoče sem imel previsoka pričakovanja, a vendarle gre za enega mojih najljubših bandov, ki sem ga tokrat videl prvič, zato bo, kot kaže, treba počakati na popravni izpit Pestilence.