Primal Fear / Children Of Bodom / Sacred Steel

V četrtek, 15. februarja, smo se Paranoidovci odpravili na Dunaj. Za spremembo si tokrat nismo šli ogledovat kulturnih in zgodovinskih znamenitosti avstrijske prestolnice ampak smo si, verjeli ali ne, ogledali koncert. Da, naš cilj so bili Primal Fear, Children Of Bodom in Sacred Steel.
Po dobrih petih urah vožnje smo s pomočjo zemljevidov in malo sreče prispeli pred Planet Music, najbolj znano klubsko koncertno prizorišče v Avstriji. Sama stavba in koncertna dvorana sta večji kot graški Orpheum, kot pa se za prestolnico spodobi, so višje tudi cene. Glede na to, da so pred koncertom prevladovali mlajši obiskovalci s Children Of Bodom in podobnimi majicami, sem predvideval, da je večina prišla prav zaradi njih in ne zaradi Primal Fear. Kot se je kasneje izkazalo, moja predvidevanja niso bila napačna.
Kot prvi so okoli osme ure nastopili nemški heavy bojevniki Sacred Steel. V pol ure dolgem nastopu so odigrali pesmi zadnjih dveh albumov, Wargods Of Metal in Bloodlust. Čeprav je bila dvorana bolj prazna kot ne, so dobro ogreli vsaj prve vrste. Videlo se je, da jih publika bolj slabo pozna, kar pa jih ni preveč motilo in so vseeno dobro izkoristili svoj čas. Najbolj prepoznavni član skupine je zaradi svojega edinstvenega glasu vsekakor pevec Gerrit P. Mutz, ki po videzu (pobrit, skrit za sončnimi očali, oblečen v usnje) zelo spominja na Halforda. No, to ni bil edini ˝Halford˝, ki je tisti večer tam nastopal.
Set lista Sacred Steel: Carnage Rules The Fields Of Death, Metal Is War, Blood On My Steel, Dark Forces Lead Me To The Brimstone Gate, Master Of Thy Fate, Stormhammer, Wargods Of Metal.
Po krajšem odmoru, ko se je dvorana napolnila, so bili na vrsti Children Of Bodom. Že ko so se ugasnile luči, se je zdelo, da bo to prava ˝bomba˝. Publika je takoj čisto ponorela in se ni umirila vse do konca nastopa. Kaj reči o njihovem nastopu? Veni, vidi, vici (Prišel, videl, zmagal). Brez kakršnekoli scene, light-showa in podobnega (še Sacred Steel so imeli vsaj svojo zastavo) so odigrali enega najbolj divjih koncertov (če ne celo najbolj divjega), kar sem jih videl. Alexi je dokazal, da nima zaman vzdevka Wildchild. Tako se zdivja, da ga včasih tudi malo zmanjka na vokalu (kar pa se mu seveda oprosti). Pa tudi ostali mu zelo dobro sledijo; Riska, Henka, Alex in Janne, ki je pokazal, da nič ne zaostaja za znamenitim Jensom Johannsonom. V uro dolgem nastopu so prevladovali komadi zadnje plošče, lahko pa bi odigrali tudi kakšnega starejšega več. Če pa bi bilo še ozvočenje tako kot kasneje pri Primal Fear, bi bil nastop res popoln.
Set lista Children Of Bodom (vrstni red ni čisto točen): Hate Me!, Bodom After Midnight, Towards Dead End, Follow The Reaper, Lake Bodom, Mask Of Sanity, Warheart, Kissing The Shadows, Everytime I Die, Deadnight Warrior.
V odmoru je skoraj polovica ljudi zapustila halo in se tudi ob nastopu Primal Fear ni več vrnila. Če so že kupili karto in četudi ne poznajo nemških power metalcev, bi si jih lahko vseeno pogledali. Je bilo vredno. Nastop Primal Fear se je zelo razlikoval od nastopa Children Of Bodom. Imeli so zelo dober light show, dosti pirotehnike, odlično ozvočenje, same akcije na odru pa je bilo seveda manj. A vseeno se vidi, da so v bandu v glavnem izkušeni glasbeniki, ki vedo, zakaj so na odru. Najbolj opazen je bil pevec Ralf Scheppers. Pa ne samo zaradi Primal Fear tattooja na levi roki (katere obseg je, mimogrede, nekje v obsegu stegna povprečnega človeka), ampak tudi zaradi zelo “halfordovskega” nastopa; vokal, način petja, gibanje po odru, kretnje, pa še kaj bi se našlo, kar spominja nanj. Sam kontakt z občinstvom pa je bil dosti boljši kot od njegovega vzornika. Poleg Ralfa je za vzdušje skrbel tudi basist Mat Sinner. S svojimi solo točkami pa so v ospredje stopili tudi ostali člani. Drugače pa so imeli zelo dober izbor komadov. Največ so jih odigrali s prve in zadnje plošče, še najmanj (3) pa z Jaws Of Death. Med vrhunce nastopa pa je sodila tudi Judas Priest klasika You`ve Got Another Thing Comin`. Kljub številčno manjšemu občinstvo kot pri Bodomih je bilo zadovoljstvo obojestransko.
Set lista Primal Fear (vrstni red ni čisto točen): Angel In Black, Kiss Of Death, Promised Land, Nuclear Fire, Now Or Never, Chainbreaker, Play To Kill, Fight The Fire, Eye Of An Eagle, Silver & Gold, Tears Of Rage, Iron Fist In A Velvet Glove, Final Embrace, Running In The Dust, You`ve Got Another Thing Comin`, Church Of Blood, Battalions Of Hate