Requiem

Težko je verjeti, da je minilo že poldrugo desetletje od izdaje prvega albuma skupine Requiem, naslovljenega preprosto po letu in mesecu izida, MCMXCV, X. A čas beži in res je minilo že petnajst let od obdobja, ko sta se spota za skladbi Amsterdam in Stare Device pogosto vrtela na nacionalki in lokalnih TV postajah. Band je takrat pridno koncertiral in prvenec je bil kmalu razprodan. Občasno se je kje našel kakšen rabljen izvod (na kaseti), širšemu krogu fanov pa je bil težko dosegljiv ... do sedaj.
Fantje so se odločili, da prvenec ponovno natisnejo in ga brezplačno razdelijo med obiskovalce koncerta, ki so ga za obeleženje obletnice pripravili v ljubljanskem Orto Baru. Odločitev, da na oder stopijo sami in cena vstopnice (ki ni bila visoka glede na to, da je vsak dobil CD; je bila pa 3 - 5x višja od drugih lokalnih koncertov, na katerih nastopijo po trije, štirje bandi) sta »kriva«, da se je na koncertu res zbrala publika, ki ima rada njihovo glasbo. Zato niti ni presenetilo vzdušje, ki je bilo od začetka do konca odlično.
Orto bar je bil že ob 22. uri, ko je band stopil na oder, ravno prav poln in šov se je lahko začel. Hladna noč v vročem mestu? Pa kaj še. Tokrat je bilo ravno obratno! Band se je hitro prebijal skozi komade s prvenca, kot da bi se v mislih zopet vračal »nazaaaaj ... v Amsterdaaaaaam«. In skupaj s peterico na odru se je v Amsterdam in druge hite s prvenca vrnila tudi publika, ki je glasno sodelovala pri vseh skladbah. Če band oddaja dobro energijo, se je bo kmalu »nalezla« tudi publika in obratno; in tukaj smo bili priča temu pretakanju energije. Ne verjamete? Energije na odru je bilo toliko, da se je celo najnovejši član banda, kitarist Matjaž, premikal! Resno! Kaj šele ostali – Miha je ponovno dokazal, da je eden boljših heavy metal bobnarjev na tem koncu sveta, Marko je bil z odzivom publike vidno zadovoljen, prav tako pa nasmeška nista mogla skriti Primož in Sergej. Primožu sicer bolj ustrezajo večji odri, a tudi na majhnem je uspel izvesti nekaj poskokov. A njegovo skakanje (ali manjša mera le-tega) ni omembe vredno. Omembe vreden je njegov vokal, ki je bil tokrat preprosto odličen. Le malo vokalistov skladbe v živo odpoje bolje kot na albumu, a njegove sedanje vokalne sposobnosti niso primerljive s tistimi izpred petnajstih let – so namreč nekaj »svetlobnih let« boljše.
Tempo se je lepo stopnjeval skozi osem skladb, deveta (zadnja na prvencu) pa je bila na vrsti balada Zaradi Nje, ki je band ni izvajal v živo že od obdobja okoli izida albuma. Čas za ohladitev razgretih glav in ... konec? Nikakor! Nova izdaja albuma vsebuje štiri bonus skladbe (tri live in eno čisto novo) in seveda so na spored prišle tudi te. Pa tudi to ni bilo vse. Po krajšem premoru si je band vzel tudi čas za nekaj novejših skladb, ki jih odpoje Sergej. Kljub novejšemu datumu nastanka so tudi te (na primer Križarji, Heroji itd.) med fani postale nekakšne klasike, brez katerih ne bi blo pravega Requiem koncerta.
Koncert se je, verjetno se večina publike strinja, končal prekmalu, saj bi lahko igrali še __________ (vnesi naslov dvajsetih skladb). A namen tega večera je bil proslavljanje petnajste obletnice prvenca in ta namen je bil dosežen. Band je zapustil oder in nobeno vzklikanje ga ni uspelo priklicati nazaj ... razen prošnje Dragana Buliča (ki je koncert zamudil?), ki je želel slišati komad Amsterdam. Če si Dragan Bulič, se ti tudi take glasbene želje uresničijo in koncert se je končal z istim komadom, s katerim se je začel.
Verjetno nisem edini, ki težko pričakuje obletnico drugega albuma (Ogeeeeeeeeeeeeeenj), do takrat pa se v mislih vračam »nazaaaaaaaaj, v Orto baaaaar!«.