Requiem / Shutdown / Evil Eve

Dan po koncertu se že preveša v noč, koncertna evforija minulega večera pa še ne popušča in v tem oziru v boju s povzročenim mačkom izhaja kot zmagovalka. O neverjetnem dogajanju na sceni v tekočem letu poročajo tako obiskovalci kot tudi skoraj vsak medij, ki je v preteklosti lahko opozarjal na zadržanost publike, splet okoliščin pa prinaša v koncertno kulturniško sfero nov val entuziazma, ki se vrši tako pod odrom kot tudi na njem.
Dočakali smo veseli december, ki tako v prestolnico kot drugod po državi in svetu prinese nekoliko več dogodkov, na nogah je bila v soboto praktično cela Ljubljana; več tisoč glava množica se je zbrala v Stožicah na koncertu Zdravka Čolića, na Gospodarcu prav tako odmeven dogodek DeeJay Time, rockersko sceno so si razdelili Guns 2 Roses v VPK, v Vipolžah rušilni Thrash Down Fest, okoli tristo obiskovalcev pa je pozdravilo izid nove plošče starešin domačega heavy metala Requiem s predskupinama Shutdown in Evil Eve.
Sistem nam razpada, mladina o prihodnosti podaja dekadentne misli, ta občutek negotovosti pa na plan spravi tisti »jebe se mi efekt« in prinaša osredotočanje na trenutke v sedanjosti. Dodajte še zvezdno nebo in polno luno, ki je osvetljevala ta kos zemlje ta večer ... To se gotovo ne bo končalo dobro, si mislim ob prihodu pred dvorano. Skratka, vrhunski recept za zelo doživet rockerski dogodek.
Ob predvidenem začetku je v dvorani tišina, v prvih vrstah čaka nekaj novinarjev. Razlogi za zamudo so mi neznani, je pa nedisciplina služila za razgled po osvetljeni dvorani, ki šele ob takšni praznosti razkrije svojo pravo veličino. Ne gre le za prostornost, predvsem namreč očara tehnična opremljenost na stropu. Luči in druge aparature namreč izgledajo kot uvodna špica Star Wars, kjer gledalca preleti gigantska vesoljska ladja. Oko pa se nam ustavi tudi na ponudbi pri spodnjem šanku, ki razblinja gostilniško rutino, ki služi vzdrževanju nesmiselne Union/Laško vojne in s pestrim izborom pšeničnih in ječmenovih napitkov obiskovalca resnično prepriča, da je zares v centru Urbane, tako koncertne kot tudi pivske kulture.
Dobre pol ure po predvidenem začetku se premierno predstavijo Evil Eve. V metalskem svetu popolnoma anonimna zasedba, ki tudi sicer tematsko ni najbolje sovpadala s ponudbo večera, ni dala niti slutiti, da je na odru prvič. Glasbeno gre za radijski pop/rock s širokim razponom glasbenega izražanja in premišljenimi aranžmaji, oblikovanimi po klasični pop formuli. Nad ansamblom pa dominira »odfukana pička«, enostavno ni besed, ki bi videno opisale bolje. Samozavesten nastop, upodabljanje različnih person s preoblačenjem, namigljive geste ... in po vrhu vsega še zahtevne vokalne linije! V kratkem nastopu tekoče prehajajo iz ene pesmi v drugo in gradijo na kontroverznosti, omenijo celo, da je pred očmi javnosti enega izmed spotov skrila cenzura. Vidno je, da se band pozicionira visoko. V samo izvedbo je namreč vpletenih precej več oseb kot le glasbeniki, med pesmimi se tako domini na odru pridružita še dve plesalki, sodelujoči v predstavi se nahajajo celo v publiki. Odličen nastop s poudarjanjem podobnih vrednot in družbeno kritiko, kot jo tradicionalno najdemo pri rocku. Izvedbeno dovršeno, sicer pa glasbeno prej nasprotno tistemu, kar bi zanimalo ljudi, ki so prišli poslušat Shutdown in Requiem.
Sledijo goriški heavy mladinci Shutdown, ki so si pot že solidno utrli na manjših odrih, katerih vogale podpirajo vedno ene in iste metalske face. Če primerjam zadnji ogledan nastop v Škofji Loki, kjer so v izdihljajih poletja odprli koncert pri dnevni svetlobi, lahko zaključim, da to nikakor ni band, ki bi zaživel v klubskih prostorih, temveč potrebuje širino odra, ki jo še kako znajo izkoristiti. Osebno me je k obisku koncerta prepričala nedavna priključitev kitarskega mojstra Martina Faventa (Wild Ones) k obstoječi ekipi. Kitarski duo na odru resnično deluje, četudi je utrjevanje ekipe šele v začetni fazi, saj bi pričakovali kakšno podajanje solaž, zlasti zaradi omenjene tehnične podkovanosti obeh šeststruncev. Za heavy metal standardno neizstopajoča, a trdna in natančna ritem sekcija pa daje prostor izjemnemu in hitro napredujočemu frontmanu, katerega glas šele v dvorani teh dimenzij resnično zazveni kot je potrebno. Raja, ki malikuje nedavni nastop izvedbeno osiromašenih Whitesnake naj raje pride poslušat to! Višje ne gre! Podporne vokale pa je Juriju tekom celotnega koncerta nudila krvna zaveznica Katarina, ki ji je glas žal odvzel tonski mojster, ki se je z izjemo te napake tokrat odrezal perfektno; eden tistih koncertov, kjer se ni treba pogovarjati o zvoku.
Skeptičen, da bo zvezdam večera uspelo prevzeti plamenico, ki je zažarela v najvišjih krikih Shutdown, pa Requiem potrdijo svojo glasbeno mojstrstvo že spočetka. Udarijo s pravkar izdanim singlom Let It Hurt in blestijo prav na vseh področjih; končno smo namreč slišali ustvarjalni doprinos mlajšega solo kitarista Matjaža ob nezmotljivi podpori Markove kitare. Bas prevzame novinec v bandu in tako Sergeju prepusti prečesavanje odra v vseh mogočih pristnih frontmanskih gestah. Nastop poleg vrhunske glasbene izvedbe prav tako dopolnjuje in odlikuje močna teatralna drža, saj že sama struktura novih pesmi daje priložnosti za nastopaštvo, ki je bilo ta večer skupno vsem bandom. Publika iz komada v komad band pozdravlja z bučnim aplavzom in glasbenikom daje vedeti, da je njihovo delo zares cenjeno. Jasno ni šlo brez močne vokalne podpore s strani publike, Zvezdno nebo, Kaja in besedila ostalih komadov, ki se po nekaj požirkih kar sama zvalijo z jezika, pa so vez med bandom in publiko le še učvrstile. Ves koncert je nekako nudil in skozi znoj razgretih teles podajal občutke sreče, pa nostalgije po poletnih nočeh preteklih let, ko smo se ob istih melodijah z bandom podili po odprtozračnih prizoriščih širom države. Zaključijo s Starimi Devicami in po besnih krikih zabave in kontinuitete ponujenih doživljajev ponovno odigrajo Slovensko.
Po koncertu je bolj kot kadarkoli prej jasno, da ni številčnost publike tista, ki naredi koncert poseben, pač pa srčnost pripadnikov. In teh tristo obiskovalcev bi lahko po robu postavil tistim Špartancem iz istoimenskega celovečerca.