Rotting Christ / Mass Infection / Suicidal Angels

Takoj moram poudariti, da sem vesel, da niso več osemdeseta. In preden zdaj name kot pes na zrezek skočite thrasherji, blekkerji, heavy, pop in American Ninja filmski fani, sem to napisal zato, ker se v osemdesetih punksi in metalci sploh niso marali. Vprašajte katerokoli metal legendo, odgovor bo večinoma isti. No, natančna kronologija ni tako pomembna, glavno je, da danes v Kranju, peklenskem breznu mnogih metalcev, metal koncerte organizira punker. Torej, Darči je ugotovil, kako bazen spremeniti v idealni prostor za »čaščenje črnih duhov in samega Skušnjavca«. Po moje doma še vedno nabija novi split CD od Aktivne Propagande, a vseeno ve, da hudič podpira anarhijo in antiglobalizem in se je malce pozanimal, kako je delati z Massive Music iz Poljske, ki so v zadnjem času bili odgovorni za nekaj norih underground turnej. Ti so mu seveda v pravem »you-have-succumbed-to-the-One-With-The-Horns« stilu ponudili Rotting Christ iz Grčije. Darči in kompanija so sprejeli. In kot sem doživel, splačalo se je. All hail Bazen oziroma The pit of the dead!
Torej, kaj lahko pričakujemo od legendarnih grških blackerjev, ki so izdali že deseto ploščo in se odpravili na skoraj 50-dnevno turnejo? Kot smo videli, precej. Ljudi se je nabralo okoli 200 in to res različnih starosti (videl sem celo dva najbolj metal starša, katerima je Sakis od Rotting Christ posvetil zadnji komad) in ne glede na to, da je četrtek in je na sporedu tudi Seks v mestu. Superca! Že četrtič v Sloveniji, ampak kot bi bilo prvič, je »Razpadajoči Jezušček« najprej osrečil vse, ki so s sabo nosili odvečne dinarčke. Majice in CD-ji so namreč popolnoma ustrezali »cheap bastard« profilu, katerega primer sem tudi sam. A nisem nič kupil. Ne, ker sem še vedno preveč pocenski.
Zato sem se raje odpravil pogledat grške thrasherje (promovirali so jih namreč kot death metalce) Suicide Angels. Grki, katerih repertoarja nisem ujel v celoti, so nabijali pravi evropski thrash. Naj omenim, da mi Bay Area ni nikoli preveč dišal, zato sem v tem Kreator, Sodom, Destruction itd. thrashu užival kot otroci na rojstnodnevni zabavi. Bilo je preprosto super. Igrali so komade s treh plošč, ki so jih izdali. Priredbe ni bilo nobene in kljub temu, da je publika predstavljala stolpce za nove Si.Mobilove oddajnike, so vrli grški thrasherji odigrali ubijalsko. Na koncu smo jim odkrito podporo izkazali celi trije.
Death metal razturači Mass Infection so moje telo spremenili v žrtev totalne death devastacije. Band, ki je predstavil svoj prvenec Attonement Of Iniquity, je poskrbel, da je prišlo še nekaj »corpse molesterjev in molesterk«, kar je praznino prvih 25m bazena naredilo mnogo bolj razgibano. Mass Infection so po svoje na odru precej statični, a glavno je, da svoj death metal odigrajo kot se spodobi. Okuženi predvsem s floridsko in mogoče malce modernejšo ameriško brutal death šolo, so Mass Infection priklicali orgazme vsem, ki jim dnevno zadoščenje pomenijo zvoki Vader, Deicide, Malevolent Creation, Nile, Dying Fetus ipd. Razumljivo kruljenje, dobre solaže, veliko dinamike z bobnom in basom, dobre strukture, »catchy« riffi in seveda priredba Vader na koncu (Silent Empire) so dokaz, da ima Grčija precej dobre death metal baende poleg Sickening Horror ali pa Rotting Christ. Odlično! Joj, kako me danes boli vrat! Suffer for the corpses! Suffer from Mass Infection! Argh!
Malce daljša pavza in iz grobov se premakne vsa gruča ljudi, ki z majicami, pentagrami, okultnimi simboli podpirajo stvaritev, ki se ji reče Rotting Christ. Sakis in kompanija, ki so bili več kot živi in so končno uničili stereotip, da black metalci nosijo cementne čevlje, so pokazali, kaj lahko pričakujemo že, ko so odprli z legendarnim Dellusions, ki ga niso baje igrali v živo še nikoli. Na presenečenje mnogih so iz Theogonia igrali samo dva komada, in sicer The Sign Of Prime Creation in Keravnos Kivernitos, a to ni bilo važno ob himnah tipa King Of The Stellar War, Archon, In Domine Sathana itd. ter seveda sprva zaključnem Non Serviam (čeprav so igrali še dodatek). Rotting Christ so izredno energični. Nekajkrat sem se ujel, da mi je glava čupirala v taktu kakšnega zanimivega ritma, ki ga izvaja bobnar Themis – in nisem bil edini. Čeprav nisem fan, so pognali v ekstazo cel kup prisotnih. Le redki niso doživeli mračnega kraljevstva, ki ga obuja Sakis. Zvok kitar je bil včasih preveč nasilen do ušes in precej škoda je, ker se ni slišalo samplov oziroma klaviaturske spremljave (na matriki), tako da mračni časi in kraljestva Hadesa niso zasijali v vsej svoji luči. A kaj, ko Sakis nikoli ne miruje in njegove od Bathory/Celtic Frost/Dark Throne/Samael vplivane melodije postavljajo Rotting Christ v poseben rang black metala. Tudi novi kitarist George dokazuje, da obvlada kultne melodije in s Sakisom tvorita res odlično kitarsko celoto. Basist Andreas je svojevrstna demonična prikazen, a seka s prsti kot mesoreznica ob dobri proslavi, kjer dominira suha salama. Meni osebno se je zdelo, da ima Sakis malce enolične krike in da kitare šopajo ves čas eno in isto (v večini primerov), a vseeno – tole je bil izredno dober koncert in pika. Rotting Christ so živ dokaz, da underground etika v taki glasbi edina šteje.
In četudi se finančno zadeve niso najbolje izšle (ali pač?), pa je eno gotovo – Pit Of The Dead bo videl svoj delež metal koncertov in samo upam, da niso Rotting Christ edino ime, ki bo zaznamovalo Bazen. V kar sem še prepričan, je dejstvo, da ob Rotting Christ vedno dobim asociacijo na Incantation in komad Rotting With Your Christ in mi je sedaj žal, da nimam CD-ja. Kot bi rekel Sakis - dobra prispodoba za prihodnost – keep those horns rising! Odlično!
Set lista Rotting Christ: The fifth Illusion, Archon, Athanati este, The sign of prime creation, Keravnos Kivernitos, King of a Stellar War, You my Cross, The sign of Evil Existence, In Domine Sathana, Enuma Elish, Fgmenth Thy Gift, Under the name of Legion, Non Serviam, Sorrowfull Farewell.