REPORTAŽE

23. 4. 2015

Satyricon / Vredehammer / Oslo Faenskap

Szene, Dunaj, Avstrija / 19. 4. 2015

Dunaj je daleč. Dunaj je oddaljen približno 250 kilometrov od Maribora. To sta v najboljšem primeru dve uri in pol vožnje. To je veliko. Sicer je približno enako, kot če se človek iz Maribora odpravi na koncert v Novo Gorico ali se odpelje na Obalo, a še zmeraj – Dunaj je daleč. Nazadnje sem se v to smer zaradi koncerta odpravil, ko so se v začetku februarja 2012 na Dunaju ustavili Cannibal Corpse, Behemoth in Misery Index. Kdor se še spomni, to je bila prva turneja Poljakov po Nergalovi uspešno prestani bolezni. Dovolj dober razlog torej, da se človek odpravi na tako dolgo pot, ki se dejansko vleče ali postaja mučna predvsem ponoči, v smeri proti domu, ko sta um in telo utrujena od skorajda celodnevnega koncertnega dogajanja. Ker se nam je zdelo, da je aktualna turneja The Dawn of a New Age 2015 prav tako več kot odličen razlog za ponovno romanje na Dunaj, nismo kaj dolgo oklevali in smo se takoj odločili za najem kombija, natančneje za prevozne storitve FestRide, da se nikomur od nas, black metal navdušencev/Satyricon fanov, po resnično napornem koncertu ni bilo treba mučiti še z vožnjo domov.
Satyricon so se v preteklosti že ustavili v klubu Szene, zato sem le-tega poznal. Nasproti vhoda se nahaja veliko parkirišče, ki je obiskovalcem koncerta na voljo zastonj (dovolilnico prejmete na blagajni kluba), medtem ko je klub v notranjosti razdeljen na številne manjše prostore (koncertno dvorano, prostor s šankom, garderobo) in ima celo odprt zimski vrt, ki se hkrati uporablja kot »prostor« za kadilce. Tam se je tudi takoj videlo, kateri je glavni band večera, saj so imeli Satyricon tokrat postavljen lasten šotor z merchandiseom, kar je le še dodatno potrdilo, da sta Satyr in Frost z leti postala najmanj tako velika kot nekaj vrstic više omenjeni bandi.
In da je pri Satyricon zmeraj vse do potankosti organizirano in načrtovano, so dokazali prvonastopajoči, ki so začeli ružiti celo nekaj minut pred napovedano uro. Ker banda nisem poznal in ga predhodno tudi nisem želel preveriti na spletu, sem bil najprej presenečen nad videzom njegovih članov. Sicer me ta nikakor ni zmotil, a v prvi sekundi sem vedel, da me glasba »emo pankerjev« nikakor ne bo zanimala ali pritegnila. Odločil sem se, da jim dam tri pesmi časa, da me prepričajo v nasprotno, preden se odpravim nazaj za šank k pijači. Z breakdowni prežet melodični metal s kričečim vokalom pod imenom Oslo Faenskap niti približno ni moja skodelica čaja.
Tako kot prvi je tudi drugi band začel predčasno in tako kot prvega sem tudi drugega poslušal samo nekaj komadov. Vredehammer sicer že bolje ustrezajo mojemu glasbenemu okusu, pa vendarle so mi na prvo uho delovali preveč nezanimivo, da bi se dlje časa mučil z njihovo glasbo. Zaradi zadovoljitve objektivnosti pa naj povem, da je band pri ostalih obiskovalcih turneje (ne samo koncerta na Dunaju) očitno naletel na veliko odobravanja, saj je bil predhodno poplačan z razprodanim prvencem Vinteroffer, v klubu Szene pa z zadovoljivo napolnjeno dvorano poslušalcev/gledalcev, ki so odobravali njihove tipične norveške black/death melodije.
Potem pa več kot pol ure čakanja na:
Act I:
1. Intro (Voice of Shadows)
2. The Rite of Our Cross
3. Our World, It Rumbles Tonight
4. Now, Diabolical
5. Black Crow on a Tombstone
6. Filthgrinder
Act II:
7. The Dawn of a New Age
8. Walker Upon the Wind
9. Walk the Path of Sorrow
10. A New Enemy
11. Die by My Hand
12. The Infinity of Time and Space
Act III:
13. The Pentagram Burns
14. The Wolfpack
15. Jam (kratka instrumentalna predstavitev dveh nedodelanih komadov)
16. With Ravenous Hunger
17. Mother North
Act IV:
18. Fuel for Hatred
19. K.I.N.G.
V vse podrobnosti nastopa in številčnosti obiska se tokrat ne bom preveč poglabljal, kajti performans je bil v glavnem enak kot nazadnje v Ljubljani. Dovolj bo, če povem, da je bila dvorana nabito polna (vendar koncert ni bil razprodan), vzdušje je bilo odlično, zvenelo in čutilo se je, kot da celotna dvorana celi dve uri nastopa poje in nori skoraj na vsak komad. Če je informacijo kdo spregledal, naj jo še enkrat ponovim: koncert je trajal več kot dve uri. In kdaj ste vi obiskali metal koncert, ki je trajal tako dolgo? Seveda ni vse v kvantiteti, zmeraj je pomembnejša kvaliteta, ki pa je v primeru Satyricon nesporna.
Pred koncertom, ko sem se pripravljal na intervju z bandom, ki je spet odpadel, sem nekje prebral, da je tokratni izbor posvečen komadom, ki jih band že nekaj časa ni igral v živo in jih je tokrat posledično med pripravami začutil povsem drugače. Osebno sem pod imenom The Dawn of a New Age pričakoval še bolj stare, kultne in pozabljene komade, ki bi jih Satyr in Frost zaigrala na aktualni turneji poslednjič. No, tako se človek zmoti, kar pa me dejansko ni zmotilo preveč, kajti tudi sam sem tekom celotnega nastopa dotične komade začutil in slišal drugače. Že kar med prvim aktom sem spoznal, da se glasba Satyricon skozi vsa ta leta sploh ni tako zelo spremenila, sploh pa ne do te mere, da bi bilo treba bandu obrniti hrbet. Edini pravi tektonski premik, ki se je resnično zgodil, je sprememba zvoka, ki je zaradi tehničnega razvoja zadnjih let logično šel v korak s časom, postal je čistejši in posledično mehkejši, medtem pa se je band še otresel prepoznavne srednjeveške motivike. Sicer pa visoka stopnja melodičnosti, strukture pesmi in njihova raznolika dinamika še naprej ostajajo prepoznavni znak teh norveških inovatorjev, ki resda v zadnjem času za odtenek bolj stavijo na atmosferičnost in manj na direktno udarnost komadov.
Druga stvar, zaradi katere se mi je nastop še dodatno vtisnil v pozitivni spomin, je Satyrova odrska prezenca. Ne glede na to, kako zelo so njegovi nagovori naučeni ali premišljeno umeščeni med komade in zato za marsikoga nespontani, se je Satyr ponovno izkazal kot odličen frontman, ki z lahkoto, z enostavnim trikom najbolj vročični del publike prepriča v moshpit. In to na predzadnji komad dvournega nastopa, ko nas je večina še komaj stala. V bežno opisanem slogu mu je tekom koncerta večkrat uspelo občinstvo spodbuditi k ploskanju, skandiranju, petju … Dober koncert pač niso samo predstavljene pesmi, k dobremu nastopu spada vsak korak, ki ga band naredi na odru. Pri tem pa je vseeno, ali so ti naučeni ali ne, pomembno je le, da izpadejo pristni. Koncert Satyricon – zmeraj vreden ogleda!

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
4. 8. 2022Satyricon - Satyricon & Munch / Recenzije
23. 4. 2015Satyricon / Vredehammer / Galerija
21. 8. 2002Satyricon / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana