Shutdown

Ljubljana, četrtek je, klasičen prizor: študentov se polasti žeja, Orto Bar pa nudi prijeten ambient za njeno potešitev vse do jutranjih ur. V zgornjem nadstropju se je občinstvo tokrat zbralo, da bi z goriškimi Shutdown podoživelo izročilo osemdesetih, kar jim je z združenimi močmi to noč nedvomno uspelo.
Shutdown, ki so zadnjih nekaj let eni vidnejših predstavnikov domače heavy metal scene, so se v preteklosti predstavili v mnogih podobah. Vodilnemu Egzijevemu vokalu se je mnogokrat na odru pridružila sestra Catherine, mesto drugega kitarista je med drugimi momentalno zapolnil shredder Martin Favento, predvsem pozicija basa pa je bila najbolj dovzetna za menjave. Šlo je celo tako daleč, da so bivšega basista uvozili iz sosednje Italije, a so se le malo po izidu plošče Heavy As Metal & Hot As Hell njihove poti razšle. Biser in dobrodošla nadgradnja banda pa je bila ves čas pred nosom in tako je nižji zvočni spekter odslej slišati izpod rok Winka, sicer bobnarja skupine Keller, ki mu preskok na drug ritmični inštrument ne dela nobenih težav. Tu pa je še kitarska naveza Domota in mladoletnega soimenjaka, ki z nekaj sočnimi dvoglasji tvori nalezljiv melodičen val, kateremu se publika preda brez boja.
Fokus banda se tako z vokala, ki najbolj očara z doseganjem vrtoglavih višin, s tehnično dovršenostjo vsakega posameznika seli na celotno zasedbo, ta pa z močnim nastopom in gibanjem tudi vizualno enostavno deluje. O tem priča tudi število samic, ki so zapolnile prve vrste še intenzivneje, kot se to dogaja na black metal dogodkih. Shutdown s stabilno ekipo torej utelešajo vse, kar je prinesla stara šola metala predprejšnjega desetletja, in so tako dobrodošel vezni člen, ki življu, zamrznjenem v času, pomaga poiskati njegov prostor pod soncem.
Okoli desete ure je band pričakala približno petdesetglava množica, ki je tekom nastopa podvojila svoje čete in s tem ustvarila optimalno zapolnjenost. Shutdown so odprli set s pesmijo Desert, eno tistih prvih, ki jih je zasedba na posluh ponudila spletnemu občinstvu. Uvodna pesem je napovedala vse elemente, ki smo jih tako v avtorskih kot prirejenih komadih poslušali cel večer – visoki vokali in klasična heavy metal ritem sekcija ob rdeči niti lead kitare. V prvi tretjini je band tistim, ki jim »pocukran heavy metal«, kot so se sami izrazili, ne diši preveč, častil priredbo Queensrÿche – Queen Of The Reich, izvedeno naravnost odlično. Po dobrih 20 minutah kričanja smo izmed premnogih nagovorov, ob katerih je bilo iz publike slišati »kej blwdiš mona, špilej!«, slišali tudi opravičilo zaradi bolezni, ki naj bi se poznala na glasu. Frontman se je verjetno zbal, da bo šlo za ponovitev neuspešnega koncerta v Medvodah, kjer naj bi glas delal največje probleme, a je z le malenkost rezkosti zdržal do kraja, dobro uro in pol petja torej. Sledili so še Crazy Train legendarnega Ozzya, Accept – Metal Heart, z I'll Be There For You pa so publiko nalezli s tako energijo, da se je refrenski »ooo-ooo-oh« iz njenih grl razlegal še nekaj minut po končani pesmi. Najbolj v spominu ostanejo fantastični lead deli avtorskih pesmi Do It Now, osrednja tema bandovih besedil pa je »love« (predvsem v pesmi Dedicated To Mars), ki je poslušalce gnala v brskanje po spominih in novih poželenjih, ki so bila to noč uprta v oder – člani Shutdown so namreč tako zaželeni samci, da je na oder odfrčal celo modrc, kar je band izkoristil za komično točko s poziranjem, kot ga vidimo na tekmovanjih v bodybuildingu. Skupina je na čase ponavljajoče se elemente popestrila s solo točkami na bobnih in kitari in tako poskrbela, da vzdušje niti za trenutek ni zamrlo. Pečat slovenskosti je dala pesem Križarji, zaključili pa so z Valkiro, se priklonili navdušenemu občinstvu in pustili ravno toliko prostora za »še«, da so lahko preostanek večera uživali razvrat, ki so ga zakuhali.