Smashed Face / Esazlesa / Ferocious Mind / Obnounce / Vasectomy

Maribor ponovno riše svoje meje na zemljevidu metalskih koncertnih dogodkov. Medtem ko je v letu 2010 še bilo možno govoriti o metalski koncertni ponudbi, te v letu 2011 skorajda ni več bilo. Sindian Underground, ki zadnjih nekaj let v Mariboru skrbijo za ljubitelje težko kovinskih zvokov, so večino odmevnih koncertov preselili v Ljubljano, kar pa jim tudi ni za zameriti. Sicer pa krivde za to, da je »scena« v Mariboru zamrla, ni moč pripisati izključno njim oziroma organizatorjem, temveč nosimo odgovornost za komatoznega bolnika v večji meri mi, potrošniki. Dokler je bila ponudba bogata in pestra oziroma je bil bolnik pri najboljšem zdravju, smo se le redki zavedali, da je potrebna podpora in pomoč z vseh strani, da bo tako ostalo tudi dolgoročno. Ker te pomoči ni bilo, so se organizatorji odločili, da bolnika prepustijo svoji usodi in ga prebudijo iz kome ob nekoliko bolj ugodnem času.
Prvi marec je bil očitno ta dan. Prišli so nemški Neara, za njimi Blaze Bayley, prejšnji teden Theatres des Vampires, minuli konec tedna pa še Smashed Face ter Esazlesa iz Češke z močno lokalno podporo. Toda uvodne pohvale na račun ponovno, vsaj deloma oživljene »scene« moram zrelativizirati z zdravo mero kritike zadnjega koncertnega dogodka. Čeprav v Mariboru resnično potrebujemo več koncertov, da bomo sploh ponovno lahko govorili o »sceni«, je v prvi vrsti treba ohraniti nivo kakovosti, na katerega smo se z leti navadili in se ga nikakor ne smemo odvaditi samo na račun množičnosti. Pred nastopom peterice death metal bandov v petek je torej šlo marsikaj narobe, glavni krivci za organizacijski polom pa so bili Čehi, ki so se odpravili na pot več kot očitno mnogo prepozno. Ker so s seboj pripeljali glavni del tehnične opreme, se je za ob petih popoldne načrtovana tonska vaja zaradi zamude premaknila kar za dobrih pet ur oziroma sam pričetek koncerta za dve polni uri. Seveda bi se v vmesnem času ob pravočasnem ukrepanju rešilo še marsikaj, toda domači organizator se je preveč zanašal na besede Čehov, s katerimi je bil v kontaktu preko mobitela in ki so se vozili bogsigavedi kje. Torej, namesto tega, da bi aktivno ukrepal, je križem rok čakal na Čehe in upal.
Z vidika nevednih obiskovalcev, takšnih, ki smo plačali vstopnino, bilo nas je morda okoli trideset, je celotna situacija izgledala približno takole. S kolegom prispeva točno ob napovedani uri koncerta pred dvorano, kjer nekaj dolgolascev uživa ob domači pijači. Ker so vrata zaprta, v dvorani pa gori luč in je možno slišati ropotanje bobnov, se odločiva počakati. Po pol ure brez sprememb se odločiva za pijačo v odprtem MC-ju, kjer je na isti večer potekala Punk Okupacija. Ob zasluženi pijači sva si privoščila še nastop punk zasedbe iz Sladkega Vrha, nakar se nekaj pred deseto vrneva proti Gustafu. Pred vhodom še zmeraj tema. Iz radovednosti se sprehodiva okoli dvorane, nakar na drugi strani srečava nekaj članov bandov in odprta vrata v dvorano. Polna samozavesti se odpraviva v dvorano, kjer na odru stojijo le bobni. Po krajšem pogovoru s kitaristom Obnounce, ki naju je nahranil s tekočimi informacijami, končno prispejo Čehi z vso opremo. Ker po uglaševanju bobnov svojih ušes nisva želela mučiti še z eno tonsko, se odločiva nahraniti prazne želodce.
Ko se vrneva nekaj pred enajsto, so na odru že ropotali prekmurski Vasectomy. Podobno kot pred dobrim mesecem dni v Murski Soboti so ponudili zelo dober nastop. Na odru delujejo resnično suvereno, komunikacija s publiko, med katero je bilo ponovno zelo veliko njihovih prijateljev, jim ne dela nobenih težav, death metal, ki ga igrajo, pa zmeraj širi dobro voljo. Po sedmih komadov je bilo nastopa konec in ponovno je sledil daljši premor. Preden so bili Obnounce povsem pripravljeni, je ura že skorajda odbila polnoč. V tem trenutku sem vedel, da konca koncerta na ta dan ne bom doživel. Moje moči so pojenjale, kot moči pri večini, ki so si v drugi polovici dvorane poiskali stol ter sede spremljali dogajanje na odru. Zaradi poznega pričetka koncerta so Obnounce precej skrajšali nastop, poudarek pa je bil na novem studijskem izdelku. Med drugim premorom sem si tudi jaz poiskal svoj stol v zadnjem delu dvorane, kjer sem pričakal še tretji domači band večera, Ferocious Mind. Toda več kot uvodni komad nisem slišal. Brezvoljno, utrujen in z načetim zdravjem sem se ob enih zjutraj odpravil domov, z željami, da se bo koncert v Ljubljani pričel pod nekoliko bolj srečno zvezdo.