Kaj je boljšega kot deževno soboto izkoristiti za obisk Kranja in koncerta švedskih progresivcev Soen. Zame najboljša izbira in prestavitve na kasnejšo uro zaradi nepričakovanih težav na cesti sem bil prav vesel, saj sem lahko brez težav ujel začetek koncerta tudi jaz. Soen so se pri nas ustavili zdaj že četrtič in kot je v enem izmed nagovorov publiki priznal pevec in karizmatični frontman Joel Ekelöf, jim je Slovenija postala stalna destinacija na njihovih turnejah, odkar so nas obiskali prvič leta 2012 kot predskupina veteranom Paradise Lost. Tokrat so nam prišli predstavit zadnjo stvaritev z naslovom Lotus. Na turneji so se jim pridružili še italijanski rokerji The Price in finsko-angleška zasedba Wheel.
Koncert so odprli že omenjeni Italijani The Price. Meni do tega trenutka popolnoma neznan band, ki preigrava nekakšno mešanico rocka v stilu bolj znanih Incubus, s pridihom progresive in na trenutke tudi trših ritmov, ki pa so bolj v manjšini. Začetna mlačnost komadov, ki so jih fantje izbrali za tokratni večer, ni navdušila niti obiskovalcev, saj je teh nekaj ljudi, ki je do takrat stopilo v dvorano, bežno opazovalo dogajanje na odru. Le tu in tam si opazil nekoga, ki je v ritmu glasbe začel premikati glavo naprej in nazaj. Proti koncu seta se je ta mlačnost nekoliko izboljšala, saj so tudi komadi postali hitrejši in bolj razgibani. Če je bil to razlog, da se je število poslušalcev povečalo, ali je temu botroval le dež, ki je ljudi pregnal v dvorano, pa žal ne morem zagotovo potrditi.
Nato so oder zavzeli Wheel. Band, ki na tej turneji predstavlja prvenec Moving Backwards, je nekako nakazal temo večera, ki je pri prvem bandu žal ni bilo občutiti dovolj. Progresivni rock v stilu Toolov v vsej lepoti, ki je prepričal tudi obiskovalce, da so dodobra napolnili dvorano. Že z uvodnim komadom Lacking so nakazali, da mislijo resno, in do konca držali rdečo glasbeno nit iz hiše Wheel. Takoj pa je bil opazen izostanek basista, ki ga je tokrat zamenjala matrica, in kot je omenil kitarist/vokalist James Lascelles, so drugače privrženci old school igranja brez nje. Kljub temu so koncert izpeljali več kot vrhunsko in samo nadejamo se lahko še kakšnega obiska tega banda v bližnji prihodnosti s kakšnim komadom več. Kot rečeno so nastop izvedli več kot suvereno in publiko odlično pripravili na zvezde večera.
Setlista: Lacking, Vultures, Tyrants, Wheel.
Po krajšem premoru in pripravi odra je napočil čas za Soen, ki jih je nestrpno pričakovala nabito polna dvorana. In ta je dočakala Soen v vsej njihovi magičnosti … z udarnim uvodom, ki je še vsakega skeptika dvignil na noge in mu nabil energijo v kosti. Izbira komada Covenant z zadnje plošče Lotus za začetni komad koncerta je tako bila najboljša možna odločitev. Že na začetku so nam fantje dali vedeti, da ne bodo ostali dolžni starim fanom, in se že na začetku sprehodili po vsej svoji diskografiji s komadoma Opal in Tabula Rasa. A poznavalci banda vedo, da so Soen znani tudi po bolj umirjenih komadih, ki ustvarijo mističnost, in mnogokateri obiskovalec je pri komadih, kot sta Jinn in Lucidity, le zaprl oči in se prepustil umirjenim ritmom, ki jih je nadgradil izjemen Joelov vokal. Soen so tokrat izvrstno uravnotežili kombinacijo hitrih in trših komadov ter balad, da koncert nikakor ni postal monoton in dolgočasen. To so še posebej potrdili ob prihodu nazaj na oder, ki so ga pred tem zapustili po končanem komadu Slithering in nadaljevali s Savia. Zaigrali so torej komada, ki si na plošči Cognitive sledita en za drugim. Naključje? Nikakor ne, saj se komada odlično dopolnjujeta. Za konec so fantje koncert zaključili z istoimenskim komadom z zadnje plošče Lotus, ki je v meditativnem slogu zbrano občinstvo umiril, sprostil in pustil z nasmeškom na obrazu.
Setlista: Covenant, Opal, Rival, Tabula Rasa, Lascivious, Jinn, Opponent, Lucidity, Martyrs, Slithering; bis: Savia, Sectarian, Lotus.
Odličen koncert lahko tako povzamem samo z naslednjimi besedami: »Gather around, All the things that we admire. To be here is where I wanted to be… «
