Svarunova noč nosi ime po Svarunu ali Svarogu, kar v sebi skriva sanskrtsko besedo svar ali surya, ki pomeni bliskanje in sonce. Ali povedano drugače: opevanje mističnih poganskih besedil ob preigravanju spevnih melodij, ki bodo pregnale temo – Svarunovo noč.
V medvoškem klubu Jedro so tudi letos poskrbeli, da zdaj že tradicionalno v izdihljajih novembra združijo moči poganski veljaki znotraj kot tudi izven meja naše preljube dežele. Čeprav je koncept Svarunove noči res nastal kot nekakšen mini poganski festival, se je skozi leta razvil v zelo razgiban metalski dogodek, ki ni več izključno pogansko obarvan, vendar pa skozi vsa leta ohranja pogansko rdečo nit. Tako se tudi vse več obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije odloči za obisk dogodka.
Jedro že vrsto let slovi po izjemni organizaciji dogodkov, kjer se stvari lotijo premišljeno in dogodku dodajo vsebino tudi izven glasbenih okvirjev. Tako smo lahko poleg klasičnih stojnic z merchem izbirali tudi med raznoraznim nakitom. Še posebej so v oči padle maske, slike in skulpture, ki so krasile stene kluba in dodatno popestrile odrsko scenografijo, ki so plod razstave Karmen Jeraj z naslovom Govorica nemih obrazov. Izjemna kulisa za še boljši večer.
Kot napovedano so se vrata odprla ob 20. uri in po krajši zamudi je čast otvoritve dogodka pripadala simfoničnim Prekmurcem Dark Sphere, ki so pred kratkim izdali EP z naslovom Gemini. Kljub že daljši prisotnosti na sceni je bil to sploh prvi koncert Prekmurcev v Medvodah. Peterica je oder zavzela samozavestno in publiki hitro dala vedeti, da je vrag že zdavnaj vzel šalo. Energija na odru je bila navita od začetka do konca. Najbolj je izstopal basist, ki sicer ni bil med najaktivnejšimi na odru, ampak je z odrsko izbiro oblačil, s katero je na trenutke spominjal na Christoferja Johnssona, kitarista in ustanovitelja švedske zasedbe Therion, požel veliko pogledov. Poleg že tako odlične odrske prezence je za dodatno popestritev poskrbel lučkar, ki je z uporabo zelene luči pri meni spodbudil asociacije na Type O Negative. Ampak samo vizualno. Kljub energiji, ki jo je band že takoj na začetku pokazal na odru, ne morem mimo dejstva, da zvok ni bil najboljši. Kitare so žal bile postavljene v ozadje in večino časa so klaviature prevzemale pobudo, kar načeloma ni slabo, le da to pot to ni doseglo želenega učinka. Kljub tem manjšim tehničnim težavam je številčna publika uživala v nastopu Prekmurcev, kar jim je še dodatno pomagalo k izpeljavi odličnega nastopa. Dark Sphere so nam tako v celoti predstavili EP le v nekoliko drugačnem zaporedju in nastop zaključili s komadom As I Pass Away.
Setlista: Gemini, Dark Past, Astral Purification, Burrial, Serpentis, Vortex, As I Pass Away.
Po krajšem premoru so kot drugi band večera oder zasedli stari znanci Svarunove noči Agan, saj je bil to za njih že četrti nastop na tem dogodku. Agan sem nazadnje spremljal kot predskupino Dalkhu na eni izmed edicij Kadilnice of Death. Ker so me že takrat pozitivno presenetili, sem se nadejal, da bo tudi tokrat tako. In fantje niso razočarali. Preigravanje epskih komadov, ki lahko na trenutke delujejo razvlečeno, a prav v tem dosežejo tisto rdečo nit, ki jo želijo Agan predstaviti poslušalcem. Pozna se, da so fantje vedno bolj uigrani, in enostavno s komadi prevzamejo poslušalca, da se jim prepusti. Tako se je občinstvo, ki je tudi tokrat bilo v zavidljivem številu, kar je zadnje čase bolj redkost kot pravilo, zibalo ob mirnejših in počasnejših pasažah ter energično odreagiralo na hitrejše dele komadov. Nastop je mojstrsko povezala osvetlitev na odru, kjer je imel gledalec občutek, da na odru stojijo vršaci oziroma mogočni velikani, ki so obdani s sončnimi žarki in z epskimi napevi prinašajo svetlobo. Želel bi si slišati še kakšen komad več, ker fantje res pričarajo izjemno vzdušje za vse ljubitelje atmosferičnega black metala, in upam, da kmalu slišimo kaj novega iz hiše Agan tudi na kakšnem novem ploščku.
Setlista: Iz globin, Whisper, Nad gorami Velikih, Bela Zora (instrumental), Halo of Catharsis.
Kot tretji so oder zavzeli Achsar iz Slovaške. Ker je Svarunova noč nekako prepoznavna po tem, da se nam predstavijo folk metal zasedbe iz bližnje in daljne okolice, so bili Slovaki tako odlična izbira za tokratno izvedbo dogodka. Ker banda pred nastopom v Medvodah nisem poznal in sem se tokrat odločil, da si bom band ogledal brez predhodnega poslušanja, v zvezi z njimi nisem imel nobenih pričakovanj. A zelo hitro so me fantje opozorili, da sem naredil napako, saj si kot del folk metal scene zaslužijo več pozornosti. To so zelo lepo demonstrirali tudi na odru, saj so od samega začetka z izjemno energijo in izpiljenim nastopom ogreli dodobra napolnjeno dvorano. Mešanica zvokov, ki spominjajo na finske prvake folk metal scene (Ensiferum, Finntroll), je prevevala po dvorani, tako da so tudi tisti obiskovalci, ki banda niso poznali, začeli zanimivo pogledovati proti odru in se zibati v veselih in poskočnih ritmih. Da je šlo dejansko za izjemno izpeljan koncert, priča tudi to, da se je po dvorani metalo balone v obliki piva, fantje brez majic so vso energijo prenašali bandu nazaj na oder in celo v prvih vrstah pri skladbi Loud and Proud uprizorili pravi mosh, ki ga je band odlično sprejel in publiki vso to energijo vračal nazaj. Tudi mračnejši komadi, ki so jih fantje uvrstili na drugi del setliste, obiskovalcev ni odvrnil od nenehnega čupiranja in razgibavanja vratnih mišic. Izjemen pogled na izjemno sodelovanje banda in publike, ki je bila nagrajena tudi z dodatnim komadom, poslastico večera, priredbo zelo znane pivske viže še enih Fincev – Korpiklaani, a v slovaški izvedbi, torej Pivo Pivo!
Setlista: Intro, Sign of Light, New Heroes Rise, Berserk Rage, Black Raven, In the Battle I was born, Old Tavern, Lost in Dungeons of Ungor-Hel, Loud and Proud, In Dark Remembrances, March of Terror, Shadowless; bis: Pivo Pivo.
Po tem razvratu in noriji je bil nekako čas za pomiritev strasti. Za to so kot nalašč najboljša izbira črnometalski romantiki Dekadent. Kaj poreči na band, ki ima za sabo številne koncerte in le redkokdaj pusti obiskovalce na cedilu. In tudi tokrat je bilo tako, saj so Dekadent pokazali, zakaj so eden najboljših v svoji stroki. Škoda edino, da večina publike tega mnenja o pomiritvi in doživljanju glasbe na bolj čustveni ravni ni delila z mano, saj se je dvorana kar dodobra izpraznila. Kljub temu smo vsi, ki smo ostali, doživeli vse, kar nam lahko Artur in druščina ponudijo. Brezkompromisni metal, prežet z romantičnimi deli, ki te odnesejo v sfere, ki jih doživlja vsak posameznik na svoj najintimnejši način. Nekateri z zaprtimi očmi in obdani le z zvoki, drugi z umirjenim gibanjem in spet tretji s čupiranjem. Tokrat so se fantje odločili, da bodo odigrali samo komade z zadnjih dveh stvaritev, in sicer Veritas in The Nemean Ordeal, tako da je mnogokateri obiskovalec bil prikrajšan za izjemne skladbe s prvega albuma. 40 minut je predstavljalo sicer zelo kratek, a za vsakega ljubitelja Dekadent sladek nastop, čeprav tudi publika ni izkazala nikakršne (pol)glasne želje po dodatku. Verjetno bi v nasprotnem primeru bili deležni še komada A Cry of Revolt, ki ga je imel band zapisanega na svoji setlisti, a žal tega nikoli ne bomo izvedeli.
Setlista: The Lavantine Betrayal, Solar Covenant, Pasijon, Wanax Eternal, Dead Mountain, Shepherd of Stars.
Tako se je zaključila še ena Svarunova noč z zame zelo posrečeno mešanico izvajalcev, ki so izpolnili želje vsem obiskovalcem, in le nadejamo se lahko, da bo naslednje leto tudi tako, če ne celo bolje.
