The Cult / Gun

Slovenci smo v glasbi selektivno nostalgičen narod. To trditev postavljam z jasnim dejstvom, da pri nas najbolje uspevajo koncerti »zimzelenih! zasedb iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, pretežno rock, klasičnih rock oziroma hard rock zasedb. Sploh so pri nas uspešne »preverjene« zasedbe, katerih plošče so masovno tiskali pri RTBju in kompaniji in ki jih še danes non stop predvajajo na komercialnih postajah tipa Radio 1. Tako so dvorane napolnili Whitesnake, Deep Purple, Duran Duran in podobni, Saxon, Lizzy Borden in drugi, manj splošno znani iz istega obdobja pa načeloma ne prinašajo neke splošne evforije. The Cult se očitno uvrščajo v prvo kategorijo, saj so v začetku julija do zadnjega kotička razprodali katedralo Kina Šiška.
Za ogrevanje so poskrbeli Gun, rock povprečneži iz Irske, ki so v sredini devetdesetih vstopili v splošno zavest s predelavo komada Word Up, nato pa o njih ni bilo slišati kaj dosti. Fantje so medtem naredili nekaj kadrovskih sprememb, tokrat pa so predstavili korekten nastop veseljaškega rocka, ki pa večjega odobravanja od nekaj mrmrajočih popevanj med publiko ni doživel. The Cult so pač kult, katerega častilce je težko prepričati.
In nato spet čakanje, deja vu GN'R koncerta dober teden pred tem. Dobro uro zamude gre po nekaterih podatkih pripisati prometni nesreči, ki jo je skupina doživela na poti do sem, a glede na dejstvo, da so se fantje kakršnikoli razlagi nonšalantno izognili, se sliši to kot zavijanje volka v luno. A okrog pol enajstih se je band vendarle prikazal pred preznojeno množico in nas zares dodobra zakuril. Ian je v odlični vokalni formi, kitarist Billy Duffy pa je kljub očitni razkačenosti (ob prihodu na oder se je celo spustil v verbalni dvoboj z enim izmed obiskovalcev v prvi vrsti in ga dal odstraniti iz dvorane) zavzel svojo pozo in rutinirano odpeljal koncert. The Cult so izpeljali podoben koncert kot na predhodnem koncertu v petek. Podrobna predstavitev zelo solidne zadnje plošče, obogatena s (premalo) klasikami njihovega bogatega repertoarja, vendar je vse skupaj potekalo brez presežkov, ki bi jih z malo truda ob zares polni in navdušeni Katedrali Kina Šiške band lahko potegnil. Tako pa so komunikacijo s publiko ohranili na popolnem minimumu, prav tako pa so se izognili kakšnim impro vložkov, jammanja in podobnih potez, ki koncertu nadenejo nadimke presežnika. Ob hitih, kot so Love Removal Machine, She Sells Sanctuary ali Firewoman seveda nihče od prisotnih ni ostal hladen, vendar pa se ob koncu koncerta verjetno marsikdo od prisotnih ni mogel znebiti občutka, da bi The Cult lahko ponudili mnogo več. Vsaj Edie ali Sweet Soul Sister, če ne kaj drugega.