Valkyrja / Nominon / Altum Atramentum

Dihurčka sta v domače loge tokrat privlekla nadvse zlovešč tovor – paket dveh zaporednih črnih maš pod skupnim imenom Black Mass Fest MMXIV. V paketu so seveda prevladovale blackmetalske skupine, kot je za tovrstne koncerte v navadi, pa sta se oba odvila v podzemni kulturni ustanovi Channel Zero. Prvemu dnevu bogokletja so kraljevali Valkyrja, ki smo jih pred slabim letom že lahko videli kot spremljevalce Marduk. Družbo so jim tokrat delali stari znanci Nominon, kot uvertura pa so se nam predstavili Altum Atramentum.
Slednji so bili zame, pa verjetno tudi za praktično vse ostale, popolna neznanka, saj ima ta nemška skupina do zdaj izdan le en demo, a ker izhajam iz nekoliko starejše šole metalcev, v kateri je bila navada nuditi priložnost in si ogledati tudi predskupine, sem na Metelkovo prispel ob ravno pravem času, da sem ujel začetek njihovega nastopa. Priznati moram, da sem bil pozitivno presenečen. Nikakor nisem pričakoval, da me bo pritegnil nek švabski band z vokalistom, ki me je po videzu iz neznanega razloga nenehno spominjal na mariborskega organizatorja Ramiza. Altum Atramentom igrajo black metal, ki bi ga lahko natančneje opredelil kot melodični s pridihom atmosferičnosti. A čeprav so bili njihovi komadi sicer razgibani in catchy, se je znotraj njih pojavljala monotonost (po navadi v tistih delih, kjer je prednjačil vokal), ki je sicer pogost pojav pri tovrstni glasbi, vendar je v tem primeru delovala precej moteče. Vokal, ki je imel prvo polovico repertoarja nekaj težav z jakostjo, je bil dokaj raznolik. Prevladovali so visoki, včasih tudi nižji screami, mestoma pa se je pojavljal tudi nadvse prijetno umeščeni clean. Trans je nekoliko kvarila zvočna slika, ki je bila preveč natrpana, zato posamezne instrumentalne linije niso prišle toliko do izraza in se posledično niso pokazale v polnem potencialu. Tekom dobre pol ure dolgega ogrevalnega nastopa se je v dvorani zbralo približno dva ducata v črnino odetih pojav, ki so z radopleskom pospremile vsak komad.
Nominon. Švedski death metal, ki za razliko ni iz Göteborga in je vse prej kot melodičen. Njihov death metal ni brutalen, ni old school, temveč je nekaj vmes med starim in novim; ni tako surov kot old school in ne tako pocukran kot pri modernejših bandih. Skupine se spominjam še izpred enega desetletja, ko so kot predskupina Benediction nastopili v Orto Baru, v isti vlogi pa so nas obiskali tudi štiri leta kasneje. Band se je tudi tokrat izkazal z udarnim nastopom, polnim opletanja pretežno plavolasih čup, ki pa je žal naletel na precej mlačen odziv, saj so publiko sestavljali skoraj izključno black metalci. Čeprav je bilo prijetno slišati death metal iz Švedske, ki za spremembo ni usmerjen zgolj v mokrenje hlačk trinajstletnic ali beljenje spodnjic wannabe Vikingov, je treba priznati, da v svetu death metala dotični band ne izstopa ravno iz povprečja, je pa kljub nekoliko predvidljivim melodijam vsaj v mojih očeh vseeno vedno dobrodošla popestritev koncertne izkušnje.
Valkyrja so z nastopom začeli 15 čez 23. uro, torej s četrt ure zamude, čeprav je bil začetek njihovega koncerta tehnično gledano vseeno točen, saj so nas tistih začetnih 15 minut dolgočasili z zvokom dežja, kar je bilo verjetno mišljeno kot nek (še posebej z ozirom na količino katastrofalnih poplav v zadnjem času) ne ravno posrečen intro. Je pa očitno učinkovalo, saj se je folk nabral v prvih vrstah, še preden je band stopil na oder, kar je bilo v popolnem kontrastu s predhodnima skupinama, ko so se obiskovalci zadrževali predvsem v ozadju. Ni kaj, število slovenskih privržencev se jim je v zadnjem letu znatno povečalo, kljub temu da bandov zadnji studijski plošček The Antagonist's Fire ni prejel kaj prida pozitivnih kritik. So pa zato Valkyrja toliko bolj prepričljivi v živo, čemur priča tudi dejstvo, da so se samozavestno podali na headlinersko turnejo po Evropi. Melodična blackmetalska mizantropija je slabo uro prevevala Channel Zero, ki pa spričo precej nezadovoljive obiskanosti in neredkih starostnih gub na obrazih publike ni ravno pokal od energije. Hja, black metal med mladino zadnje čase res ne velja za popularno zvrst, a kdo ve – trendi se spreminjajo in vsake toliko časa se zgodi kak »novi val te in te zvrsti«, tako da nas morda že čez nekaj let čaka peklenska revolucija. No, Valkyrja so svoj dinamični nastop odpičili, kot se šika, in seveda poželi salve odobravanja s strani publike, kadar je bilo to pač sploh mogoče, saj so hitro leteli iz komada v komad, včasih celo neposredno, brez premora.
Hladni torkov večer je tako minil nadvse prijetno in v dobri družbi, saj so tovrstni črnomašni rituali redke priložnosti za srečanje nekaterih starih znanih fac. Prvi dan Black Mass Festa MMXIV se je za obiskovalce izkazal kot pozitivna izkušnja, za organizatorje pa nekoliko manj. Je bilo naslednji dan kaj drugače, bolje? Verjetno ne.