REPORTAŽE

18. 12. 2012

Virus / Vulture Industries / Krakow / Mondvolland

Orto Bar, Ljubljana / 13. 12. 2012

Metal koncerti v Orto Baru so mi iz tedna v teden bolj všeč. Iz koncerta v koncert domov odhajam z vedno širšim glasbenim obzorjem in z lažjo: »Naslednji teden grem pa prej domov!« Verjetno najboljši koncert do sedaj, ki je padel na četrtkov metal večer v Orto Baru, je bil (nekoliko) »drugačen«. Gre za nastop skupin Virus, Vulture Industries, Krakow in Mondvolland, ki jih nekateri označujejo kot avantgardo, drugi kot »to-ni-več-metal«, spet tretji kot »hipstrsko musko« in še marsikaj, jaz pa sem sam pri sebi to poimenoval droga metal.
Še najmanj posebni so se mi zdeli Mondvolland, ki so žgali precej atmosferičen in dolgočasen black metal. Sam v teh vodah nisem domač, zato težko naštejem, koga posnemajo, a stvar vsekakor ni zvenela kaj preveč izvirno. Pojavam na odru bi lahko rekel tudi šeme – rjavi corpsepaint je v kombinaciji z osvetljavo dajal občutek, da se je band pred začetkom nastopa povaljal v radioaktivnem blatu. Po desetih minutah sem videl in slišal dovolj, gravitacija me je povlekla nadstropje nižje v Kadilnico Of Death, kjer sem se prepustil že preverjenim glasbenim vižam, za katere je tokrat skrbela ekipa Profanityja.
Nad naslednjimi nastopajočimi, Krakow, pa sem bil navdušen, saj sem ob spremljanju koncerta z mislimi nehote odplaval v neznano. Stoner metal, kakršnega v neki meri preigrava band, je brez tipičnih struktur. Dolgi instrumentalni deli, kjer so do izraza prihajali nešteti kitarski efekti, so ustvarjali atmosfero, vokalni deli, ki so vedno vstopili nepričakovano, pa so v večini predstavljali filingaški in obenem nažigaški vrhunec. Koliko komadov so odigrali, mi ni znano, po pavzah sodeč le tri. Tako kot prvi band so tudi oni kot celota delovali precej smešno – Jezus na basu in vokalu, HC hipster na kitari in plešasti hipster na drugi kitari so predstavljali kombinacijo, ki se je človek ne nadeja na vsakem koncertu. A neoporečna izvedba in odlično ustvarjena atmosfera sta še en dokaz, da videz vara.
Slovenski publiki ta večer najbolj poznani so bili Vulture Industries, ki so februarja ob 10. obletnici organizatorjev Dirty Skunks pripravili pravi spektakel. To pojasnjuje dejstvo, da je veliko obiskovalcev na koncert prišlo primarno zaradi njih, Virus in predskupini pa so bili le neke vrste bonus. Pred začetkom koncerta sem se spraševal, če bo oder Orto Bara sploh premogel frontmanove vragolije z raznimi rekviziti, ki jih je februarja lovil po celem, sicer neprimerno večjem odru Kina Šiška. Moji strahovi se niso uresničili, saj se je kljub prostorski stiski pevec odlično znašel in vse gibanje preusmeril v pomenljivo psihotične obrazne mimike ter korakanje na mestu. Ni pa imel sreče z rekviziti. Najprej mu je umrla svetilka, izklopil se mu je mikrofon, ko je stopil na stol, pa mu je ventilator, ki je visel izpod stropa, skorajda populil samorastnike na pleši. Ob vseh bolnih mimikah, ki je iz publike izločila mehkužce, je bila to vsekakor dobrodošla mera humorja. Žal pa se moram obregniti v rahlo nezanesljivo tehnično izvedbo, ki je bila vzrok za neizražene in šumeče kitarske linije, ki so na ploščah brez dvoma močan plus skupine. Proti koncu svojega nastopa so nas Vulture Industries še enkrat počastili s posebno »Frankenštajnovo pošastjo«, ki smo jo lahko premierno slišali na že omenjenem koncertu v Kinu Šiška. Gre za fuzijo njihovega hita Blood Don't Flow Streamlined in skladbe Eliogabalus domačega projekta Devil Doll, katerega oboževalci so člani zasedbe. Zaključili so z organizatorjem posvečeno pesmijo A Path Of Infamy in poželi bučen aplavz.
Zame osebno pa so bili zmagovalci večera Virus, ki so se predstavili suvereno in so vsem, ki pravijo, da je v metalu že vse odkrito, dali močno lekcijo. Trije kitaristi, na čelu s frontmanom in ustanoviteljem Czralom, ki smo ga letos poleti lahko videli na Metal Manii z Auro Noir, so servirali tehnični jazz metal, ki kljub svoji kompleksnosti človeku hitro zleze pod kožo. Stvar te ponese v druge zvočne svetove, neskončne in neraziskane. Kljub množici instrumentov s kompleksnimi linijami in pogostimi back vokali je do izraza prišel vsak član posebej. Nobena melodija ni bila zapostavljena, kar se sicer dogaja že pri bandih z zgolj eno kitaro in vokalom. Tako smo bili priča vesoljskim bas vložkom, težkodisonančnim kitarskim vložkom, čudnim tehnikam in efektom. Stik s publiko je bil povprečen, a pri takem bandu to niti ni pomembno, saj so vse potrebno povedali z glasbo. Pod odrom so bili trije zagreti fani, večina publike pa je le nemo in odobravajoče prikimavala.
Po tem dogodku sem se spraševal, kje so slovenski bandi s tovrstnimi karakteristikami? Imamo sploh dovolj poslušalcev? Po obisku sodeč še ne. Orto je v preteklosti gostil že precej večje množice, nemalo pa nas je bilo tudi takih, ki se s temi vodami šele spoznavamo. Vsekakor poučen, sploh pa navdihujoč večer, ki se je z afterpartyjem v Kadilnici nadaljeval do jutra.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
14. 4. 2013Noctiferia / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
22. 12. 2017
Devangelic / Mincing Fury and Guttural Clamour of Queer Decay / Valuk
Reportaža
12. 12. 2017
Metalsteel / Edge of Sins
Reportaža
5. 12. 2017
Batushka / Srd
Reportaža
1. 12. 2017
The Stone / Srd / Grob
Reportaža
1. 12. 2017
Vulture Industries / Old Night
Reportaža
30. 11. 2017
Testament / Annihilator / Death Angel
Reportaža
10. 11. 2017
Gorgoroth / Gehenna / Sekhmet / Amken
Reportaža
7. 11. 2017
Anathema / Alcest
KONCERTI & FESTIVALI
23. 1. 2018
Fates Warning, Methodica
Orto Bar, Ljubljana
25. 1. 2018
G.I. Joke, Krlja, Dickless Tracy
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
26. 1. 2018
Zadnja projekcija kino turneje Železne stopinje
Slovenska kinoteka, Ljubljana
27. 1. 2018
Bezdan, Cidium
Kontejnr, Postojna
27. 1. 2018
Metal Night: Metal Down Under (dokumentarni film)
Kmkc Kompleks, Ravne na Koroškem
27. 1. 2018
Jegulja
Klub eMCe plac, Velenje