Warbringer / Keller / Hellsword

Nedelje so ponavadi dnevi, namenjeni metalskemu počitku po raznolikih napornih aktivnostih vikenda in po metalsko precej burni soboti bi to pričakovali tudi od dotične nedelje. Nam najljubša dihurja pa sta nam ponudila alternativno možnost v obliki thrash poslastice z Američani Warbringer in domačimi Keller ter Hellsword.
Tako je torej okoli 21h kakih sto premraženih metalskih glav vstopilo v dvorano sicer zaprtega Orto bara in kmalu se je začel divji ples čup in vratov, ki so ga tokrat otvorili mladi Ljubljančani Hellsword. Gre za enega najbolj vročih mladih bandov pri nas v tem trenutku, saj trio igra po notah, ki so jih davno tega zapisali pionirji a la Venom in Possessed. Divje, razštelano in hitro. Skupina je kmalu ogrela vratove poslušalcev, ki prisegajo na tako zvrst glasbe in fantje so iz komada v komad bolj žgali ter izgubljali tremo. Seveda jim manjka še precej kilometrine, predvsem je treba dodelati nastop, saj se po zavzetju bojnih položajev na začetku koncerta kitarist in basist/vokalist bore malo premikata po odru in to statičnost nehote prenašata tudi na občinstvo. Gledano v celoti pa bi nastop ljubljanskih »peklenščkov« ocenil zelo pozitivno. Nestrpno pričakujem, kaj bo prinesla prihodnost tega banda!
Za novinci so na oder stopili vsem poznani »Novogoričani« Keller. Skupina, ki je v zadnje pol leta po preporodu in spremembah zasedbe odigrala ogromno koncertov doma in v tujini, je takoj pokazala energičen in brezkompromisen thrash nastop. Komadi, kot so Keller, Spreading Evil in Summon The Mortals, so se med domačim občinstvom že dodobra zasidrani, tako da smo v prvih vrstah poleg čupanja pod komando generala Martina zasledili celo nekaj petja besedil. Tokratni nastop pa je bil žal zaznamovan s tehničnimi motnjami Aleševe kitare in (zdi se mi) Martinovega mikrofona, tako da smo v ušesa dobili dozo zoprnega piskanja, ki je sploh tiste, ki smo stali ob zvočnikih kar dodobra namučila. Aleš s svojim energičnim nastopom, neprestanim čupanjem in hecnimi grimasami mnogim k sreči preusmeri pozornost na druge stvari in s tem vsaj delno pokrije tehnološki manko, vseeno pa bi to v prihodnosti kazalo popraviti. Na tem mestu bi omenil še Tilna »Mr. Righthand« Hudrapa, ki z odličnim Matjažem Winklerjem dejansko tvori verjetno najmočnejšo ritem sekcijo v slovenskem metalu. Agresiven in iztopajoč metalski bas z zanimivimi in z dvojno stopalko podkrepljenimi ritmi so verjetno glavne odlike tega banda. Glede na šušljanja, ki prihajao iz nihovega tabora pa te fante čaka še zelo svetla prihodnost. Bomo videli!
Kot tretji so bojne položaje zasedli headlinerji večera, ameriška thrash senzacija Warbringer. Po pravici povedano skupine do nastopa nisem poznal, bolj kot ne pa me je v ogled prepričal vsem znani metalski aktivist Frogi. In bilo je kaj videti; mladi prinašalci vojne so namreč izredno kompaktna odrska sila, ki ruši vse pred seboj. Ostrina starih Exodus in melodika Testament sta tukaj povezani z mladostniško energijo in čisto ljubeznijo do glasbe, rezultat enačbe pa je izbruh prave vojne, tako na odru kot tudi pod njim. Vsaka pevčeva kretnja je bila s strani publike pozdravljena z navdušenjem, vsak kot britev oster riff pa z novim valom čupanja. Publika se je na Warbringer očitno dobro pripravila in odpočila, tako da smo videli precej divje moshanje, skakanje in celo razdelitev Orto Bara na dve polovici in ob znaku štarterja klasičen clash na sredini. Skupina je perfektno uigrana, pozna se domačnost na odru, ki olajša glasbene interakcije med člani zasedbe in poslušalcem prihrani vsakršna glasbena nelagodja. Enourni nastop so Warbringer korektno zaključili s priredbo nesmrtnih Motörhead, We Are The Roadcrew in tako zaključili izjemno prijetno metalsko nedeljo.