Shai Hulud / Dead Hearts / Winds Of Plague

V ponedeljek se je v Channel Zero ustavila potujoča ameriška hardcore atrakcija Shai Hulud, tokrat že tretjič v Sloveniji. S seboj so pripeljali dva mlada banda, Winds Of Plague in Dead Hearts. Število obiskovalcev je bilo sicer pod pričakovanji organizatorjev, mogoče posledica koncertne preobjedenosti domače publike in pa žanrske parcelizacije subkulturne scene. Vseeno čestitke Dirty Skunksom, da se še naprej trudijo in k nam pripeljejo zanimive nove in stare predstavnike undergrounda. Čeprav bi mogoče kdo tukaj podvomil o oznaki underground, saj so Shai Halud svoje ime začasno »posodili« Metal Bladeu, Winds Of Plague bodo nov album izdali za Century Media, Dead Hearts pa so pod okriljem založbe Ferret Music, v kateri ima pomemben delež Warner Music Group. Tako pač danes deluje trg. Treba je preživeti in veliko skupin, če že ne podpiše pogodbe z veliko založbo, širi svojo glasbo in pa krog oboževalcev na staromodni in najboljši način – z obsežnim koncertiranjem. To kljub uspešnim pogodbam z založbami velja tudi za bande tega večera.
Koncert so otvorili Winds Of Plague, kalifornijski sekstet, ki pa se je vseeno uspel stlačiti na oder Channel Zera. Presenetljivo igrajo death metal, oz. death core s primesmi black metala in pa simfoničnega metala. Death/black/symphocore? Na papirju zgleda smešno, toda v živo zdaleč od tega, zvenijo zelo prepričljivo. Klaviature ustvarijo prijetno atmosfero, zlasti v pasažah med komadi obudijo spomin na zgodnje Dimmu Borgir. Vokal je brutalen, v stilu Dying Fetus, vokalist pa zna tudi zarapati oz. s čistim vokalom pridigati o enotnosti in podobnem. Kitare potujejo med death metal riffi, metalcore breakdowni, solažami in pa melodičnimi deli. Eden izmed kitaristov je presenetil z najbolj čisto izvedenim arppegiom, kar sem jih videl zadnje čase. V pol ure so uspešno predstavili svoj material, a so bili mogoče za večino HC publike za odtenek preveč heavy in je še niso spravili v gibanje. Naslednje leto pričakujte njihov album Decimate The Weak. Mogoče prepričajo tudi Vas.
Nato so na oder stopili Dead Hearts. Čeprav je na začetku v oči najbolj padel obilen kitarist, pa je kmalu po začetku koncerta pritegnilo pozornost vsesplošno sodelovanje publike oz. HC četice pod odrom. Dead Hearts so s svojim prijetnim punk/hardcorom vzpostavili prijetno pozitivno atmosfero. Pevec se je spustil med publiko in prepustil oder poskočnim kitaristom, ki so skakali v ritmu glasbe. Pod odrom pa se je začelo dogajati, od mosh pita, do circle pita, crowd surfinga, v katerem sta se znašla tudi pevec in basist, stage divinga in pa HC osmerca brez krmarja. Res prijetne pol urice, navdušeni Dead Hears so sodelovanje publike počastili še z bisom in s skladbo Goodbye ter oder prepustili zvezdam večera.
In te so prišle; Shai Hulud, s sicer samo dvema članoma originalne postave iz 1997, niso razočarali. Za tiste, ki njihove glasbe ne poznate najbolj, naj povem, da igrajo progresivno mešanico metala in hardcora, vendar ne gre za metalcore ali pa kak NWOAM niti za standardni hardcore band. Svoje ime so prevzeli po velikem črvu iz znanstvenofantastične knjižne serije Franka Herberta Dune (oz. istoimenskega filma režiserja Davida Lyncha za tiste, ki manj berete). V besedilih se ponavadi ukvarjajo s sovraštvom do človeka in pa medsebojnimi odnosi ter drugimi bolj klasičnimi HC temami. Značilnost in posebnost njihovega zvoka so subtilne melodije, ki pa na tem koncertu niso prišle preveč do izraza, saj je bil zvok pod odrom dokaj nedefiniran in umazan. Kljub temu so ustvarili odlično vzdušje, saj je večina obiskovalcev vendarle prišla predvsem zaradi njih. Pogosto je pevec, ki je bil spodaj med občinstvom, dal mikrofon posameznikom, da so peli skupaj z njim ali pa namesto njega. Skupina obiskovalcev je doma iz kartona pripravila črva ter ga podarila skupini. Originalni kitarist ga je poslal nazaj med publiko in zahteva naj mu odtrgajo glavo (črvu, ne kitaristu), kar se je tudi zgodilo. Med več kot enournim nastopom, ki je vključeval tudi dva bisa so odigrali večino svojih bolj znanih komadov, med katerimi bi izpostavil A Profound Hatred Of Man, This Wake I Myself Have Stirred, This Song: For The True And Passionate Lovers Of Music, Scornful Of The Motives And Virtue Of Others … Navdušeni nad odzivom publike so tako odigrali ves naučeni material in z zadnjim komadom, pri katerem je izbruhnil cel kaos, od stagedivinga do dodatnega pevca na odru, pustili pozitiven pečat na dogajanju celotnega večera. Tega pa niso pustili nekateri obiskovalci, ki se niso držali prošnje skupin ter so v prostoru kljub temu kadili. »The spice must flow«.