The Gathering

Sredi marca sta se v zagrebški Močvari, en dan za drugim, zgodila dva posebna dogodka: najprej koncert The Gathering, naslednji dan pa Morbid Angel, a ogledali smo si prvega. Zanimalo nas namreč je, kakšen koncert so pripravili Nizozemski »glasbeni kameleoni« z »angelskim« ženskim vokalom. Še posebej, ker je bila turneja v okviru letos izdanega albuma Sleepy Buildings – A Semi Acoustic Evening, kar je tudi pomenilo malo drugačno doživetje. V primerjavi s kraji, kjer so The Gathering nastopali pred Zagrebom, je bila Močvara majhen klub. A kljub temu je bila dvorana kar lepo polna. In za razliko od nekaterih koncertov prej, tu nismo sedeli.
Začetek se je malo zavlekel, a ob pol desetih zvečer so na oder začeli prihajati člani The Gathering, nazadnje seveda Anneke, ki jo je občinstvo najbolj navdušeno pozdravilo. Skozi ves koncert je karizmatična pevka tista, ki je v središču pozornosti in nase priklene marsikateri pogled; ne samo zaradi odličnega petja in neverjetnega vokala, pač pa tudi gibov, čustvenega interpretiranja pesmi... Izgleda, kot da se v vsako res zlije s celim telesom, še najbolj pa je zanimivo opazovati njeno obrazno mimiko. Enkrat mirna, resna z zaprtimi očmi, drugič vesela, nasmejana, igriva, obraz skrije za mikrofon in sramežljivo pogleduje publiko, naslednjič pa eksplozivna in dinamična, tudi ko je pri nekaterih pesmih v roke vzela kitaro. Tako valovanje čustev je bilo prisotno skozi ves koncert, ki pa ga ni odlično kazala samo Anneke. Tudi ostali člani banda, nova basistka Marjolein, kitarist Rene, klaviaturist Frank in bobnar Hans so se, vsak zase, posvetili glasbi in očitno je bilo, da je na prvem mestu odlična izvedba in doživljanje. Za razliko od mnogih drugih koncertov, kjer band veliko da tudi na »poziranje« (pozitivno ali negativno mišljeno), so The Gahtering bolj »sramežljivi«. To se je najbolje videlo na koncu, ko so se poslavljali in so kar hitro zapustili oder, a seveda ne brez zahvale in pozdravov publiki. Vsak od njih je odličen glasbenik, vsak se posveča svojemu delu, a kljub temu na odru delujejo kot povezana celota, katere prevodnik stika s publiko je Anneke.
Nastop so večinoma sestavljali na novo aranžirani, pol akustični komadi s Sleepy Buildings, najbolj pa so (metalsko) publiko navdušili starejši ali bolj žagajoči v običajni izvedbi. Še posebej zanimiv je bil zadnji del koncerta, dodatek, v katerem so The Gathering uprizorili precej dolg in zelo glasen jam session. Vsak je stopnjeval intenzivnost in glasnost svojega instrumenta, na koncu pa sta med seboj vsak s svojo kitaro »tekmovala« Rene in Anneke, ki ji je pomagla še Marjolein. Vidno zadovoljni so nato stvari umirili in kmalu je bilo dveurnega koncert konec.
Večer je bil nedvomno nekaj drugačnega, posebnega in zanimivega, čisto »potopitev« v glasbo in vzdušje, ki so se ga trudili ustvariti The Gathering, pa je motilo obnašanje dela publike. Precej težko se je bilo skoncentrirati na glasbo zaradi stalnega pogovarjanja in smejanja nekaterih obiskovalcev, ki je bilo še posebej moteče ob bolj mirnih, akustičnih delih. Enkrat je nekaj v zvezi s tem pripomnila tudi Anneke, a band se glede tega očitno ni preveč vznemirjal, verjetno pa si je mislil svoje. Škoda, da nekateri svojega obnašanja ne znajo prilagoditi okolju in priložnosti. Manj nažiganja in delna akustična izvedba nekaterih pesmi po mojem še ne pomeni, da stvar ni vredna poslušanja oziroma uvidevnosti do banda in drugih obiskovalcev...
Set lista: The Big Sleep, Red Is A Slow Color, Marooned, Broken Glass, Saturnine, Amity, Souvenirs, Travel, Like Fountains, Eleanor, Even The Spirits Are Afraid, Sleepy Buildings, In Motion Part II, Stonegarden, Jelena, Black Light District.