Whoresnation / Propad

Ko sem pisal novico za ponedeljkova koncerta v obeh prestolnicah, sem že vedel, da se vračam na petkov kraj zločina, kjer so takrat nažigali Anal Vomit, Monoliyth, Rebaelliun in Exitium. Tokrat me je čakala podobno brutalna, a dosti bolj jedrnata družba. V Dvorani Gustaf je nastopila francoska grindcore zasedba Whoresnation v spremstvu domačega powerviolance tandema Propad. In ker je organizator tako napovedal koncert

»Whoresnation in Propad bojo prpelali tako lamanje, kot ga pod okriljem A Cure for Happiness naša publika še ni bla deležna. Od nezemljsko hitrih udarcih po snaru do pošastnih 'tupatupa' beatov. Koncert bo v bistvu precej kratki, ker ne vemo, če mata oba banda skup materiala za več ko 1h. 'Just grindcore stuff'.«

sem vedel, da ne smem spet zamuditi. Točna kot Švicarja sta oder zavzela Propad. Bobnar in pevec ter kitarist in pevec. Štiri naloge, izvedene v dvoje. Bobnarjev vokal je bolj pankersko bevskajoč, zaradi česar se mi je kitaristov krik bolj dopadel. Drugače pa šus. Kratki komadi in direktna besedila, oboje brez ovinkarjenja. Ker ima dvojec le samonaslovljeno izdajo, za katero ne vem, ali se s svojimi sedmimi komadi oziroma dobrimi osmimi minutami tretira kot single, EP ali album, je to v živo seveda hitro obrnil. Vmes sta odšpilala še nekaj novega, za bis pa še enkrat ponudila Mrtvo Mesto:

Ni faking čudno,
da se mladi selijo
javna uprava se čoha po jajcih
mrtvo mesto, sama finoča
prekerec pa nima za malco

mrtvo mesto, sama finoča
prekerec pa nima za malco

Med pavzo sem si privoščil nekaj zraka. Povsem spontano sem se zapletel v izredno zanimivo debato o metalu – mainstream in underground. Izhodišče je bila obiskanost mariborskih koncertov, ki spet raste, preko pankerjev Hladno pivo in razloga, zakaj kot mainstream band ne igrajo več svojih pank hitov, sva pristala pri Metallici. A ne bom vas več dolgočasil s čenčami, kajti noter so na odru že stali Francozi Whoresnation. Ti so podvojili Propadov čas na odru in nam v 30 minutah poklonili 23 komadov. Ker je pevec med performansom izvajal skejterske točke brez skejta in pri tem zletel na odru, nismo slišali bisa. Smo pa slišali bandov najbolj metalski komad, ki ga je kdaj koli posnel. To je otvoritveni komad aktualnega albuma Dearth, ki nosi naslov Lucifugous. Verjetno bi si zapomnil še kak komad, ampak jih je bilo preveč. A vseeno je bilo kratko in sladko.

In ko sem sredi koncerta mislil, da je publika nekoliko preveč statična za tak koncert, saj je med Propadom samo čupala, se je med nastopom Whoresnation od nekod vzel možakar s pisarniškim stolom in uprizoril chair pit, circle chair in chair diving. Hvala bogu, da se Maribor prebuja!