Apocalyptica / Siddharta

Se spomnite, kaj sta povedala Max in Paavo na koncu intervjuja decembra lani v Zagrebu? »Slovenia, cello up your ass!«
Ta njuna želja oziroma napoved se je uresničila. Apocalyptica so prišli v ljubljanske Križanke in nam pošteno podkurili. Pa tudi občinstvo jim je vračalo z enakim. Ampak, pojdimo od začetka. Predskupina oziroma skupina, ki je z Apocalyptico nastopila v Ljubljani, so bili domači in popularni Siddharta. Tako so prve vrste najprej zasedli njihovi fani, predvsem mlajše oboževalke. Koncert je bil namenjen predstavitvi njihove nove plošče Nord, zaigrali pa so tudi največje uspešnice s svojega prvenca Id. Njihov nastop je trajal dobro uro in je bil precej uspešen, saj se je občinstvo zelo navdušeno odzivalo. Sicer pa so bile Križanke ta večer nabito polne, vse do zgornjih vrst in balkonov ter ograj.
Po koncu nastopa domače skupine se je že lepo stemnilo, oder so pripravljali za nastop četverice, v prvih vrstah pa se je sestava občinstva nekoliko spremenila.
Ko je utihnila glasba in so se ugasnile luči, je množica že vzklikala... In na oder so prišli štirje divji, energični in postavni Finci - Eicca, Perttu, Max in Paavo. Takoj po uvodu so začeli s skladbo For Whom The Bell Tolls. Nadaljevali so z ostalimi priredbami Metallice (Creeping Death, Nothing Else Matters, Fight Fire With Fire, Master Of Puppets, One, Unforgiven, Enter Sandman), Sepulture (Inquisition Symphony, Refuse/Resist) in Slayer (South Of Heaven), vmes pa nizali svoje komade: Pray!, Harmaggedon, Struggle, Romance, Path.
Fantje pa niso samo sedeli na svojih štirih stolih in zrli v strune svojih instrumentov. Ker so tokrat prvič igrali po daljši pavzi in prvič brezžično, kar jim je omogočilo gibanje po odru, so si res dali duška: stali so, slemali, sprva je predvsem Perttu stopil večkrat do roba odra in se »izživljal« nad svojim čelom, medtem ko so ostali trije stopili skupaj in igrali na drugem koncu odra. Dalj ko so igrali, bolj se je stopnjevalo njihovo igranje in gibanje po odru, vedno bolj pa je norelo tudi občinstvo. Stik je bil intenziven, predstava enkratna.
Ko so med prvim odmorom odšli z odra, so Križanke glasno vzklikale, ploskale in udarjale z nogami ob tla. Ob vrnitvi na oder je Eicca rekel: »OK, you crazy Slovenian people,« in igrali so naprej. Tudi ko so čez nekaj časa že drugič odšli z odra je bil odziv enako divji. Napoved za zadnji komad, ki so ga zaigrali, Hall Of The Mountain King norveškega skladatelja Edwarda Griega, se je glasila takole: »This is a song from the land of black metal...« Fantje so tudi ta zadnji komad »zažagali« tako udarno in intenzivno kot vse prejšnje ter ga pospremili s slemanjem, divjanjem po odru in gestami. Na oder pa so se zaradi burnega odziva morali vrniti še enkrat, le da tokrat brez čel. Bili so vidno presenečeni in zadovoljni z večerom.
Koncert je bil nedvomno uspešen, letos zagotovo najboljši koncert tuje zasedbe pri nas. Nabito polne Križanke, zadovoljno občinstvo in nastopajoči. Vroč večer, ni kaj. Vzrok? Apokalipsa… in njeni štirje jezdeci.

Fotografije so poslikane s filmi Fuji.