Rebellion

Po odhodu iz Grave Digger je njihov dolgoletni kitarist Uwe Lulis ustanovil nov band Rebellion. V zasedbo je uspel dobiti še enega bivšega »grobarja«, basista Tomija Göttlicha, vsem znano ime pa je tudi Annihilator bobnar Randy Black. Rebellion so konec aprila izdali svoj drugi album Born A Rebel in z Lulisom sva se o njem pogovarjala nekaj dni pred izidom. Seveda je beseda tekla tudi o koncu njegovega dela z Grave Digger.


MATJAŽ:
Do izida vašega drugega albuma Born A Rebel je še manj kot teden. Kako se počutiš?

UWE:
Zelo dobro, hvala. Ponosen sem na album in prepričan sem, da bo všeč tudi poslušalcem.

MATJAŽ:
Vam je bilo sedaj kaj lažje napisati material in posneti album, kot prvič pri MacBethu?

UWE:
Predvsem nismo porabili toliko časa kot prejšnjič. Za MacBetha smo, gledano v celoti, porabili leto dni, sedaj pa smo potrebovali le štiri mesece. Če pogledaš s te strani, je bilo lažje. Vendar meni nikoli ni bilo problem pisati albuma, rad pišem glasbo, za Tomija pa bi tudi lahko rekel enako.

MATJAŽ:
Po izidu prvenca niste zapravljali preveč časa in Born A Rebel izdajate le leto dni kasneje. Je bila vaša želja izdati drugi album takoj po prvem?

UWE:
V bistvu je bil to del pogodbe, ki jo imamo z našo založbo Drakkar Records. Njihova želja je bila, da drugi album naredimo hitro, tako da bi lahko čimprej začeli z igranjem headlinerskih koncertov. Z le enim albumom to ni mogoče, kajti v repertoarju je premalo pesmi za kaj takega. Sedaj pa jih imamo in to je kul. Tudi sam nisem imel nič proti hitri izdaji tega albuma.

MATJAŽ:
Kot vidim v bookletu, si ti avtor v glavnem vse glasbe, Tomi pa je avtor besedil.

UWE:
Tako je, razen Iron Flames sva napisala skupaj z Björnom, besedilo za Through The Fire pa je Tomi napisal skupaj z Michaelom.

MATJAŽ:
Ekipa ostaja nespremenjena glede na prvenec. To mora pomeniti, da je vzdušje v bandu na visoki ravni?

UWE:
Band v pravem pomenu besede smo postali med snemanjem prvega albuma. Moja želja je, da v isti zasedbi ostanemo dolgo, kot bo le mogoče. Trenutno nam gre zelo dobro, razumemo se odlično in vsi vlagamo vse naše moči v band. Mislim, da nam gre sedaj zelo dobro.

MATJAŽ:
Born A Rebel je bolj brezkompromisen album, v stilu tipičnega nemškega power metala; brez orkestralnih elementov in tudi besedila so tista klasična metalska. Zakaj ste se tokrat odločili za drugačen pristop?

UWE:
Po zadnjih štirih konceptualnih albumih, treh z Grave Digger, Tunes Of War, Knights Of The Cross in Excallibur ter MacBethu z Rebellion sem si močno želel narediti čisti, klasični heavy metal »kicking ass« album; to je bil moj namen. Lani sem v Nemčiji videl U.D.O., ki so igrali stare Accept klasike Balls To The Wall, Fast As Shark, I'm A Rebel… in si rekel, to je to. Sam sem že od nekdaj Accept fan, rad imam Iron Maiden, Judas Priest. V bistvu smo želeli v glasbo transformirati naš življenjski stil, naša hotenja, čisti heavy metal občutek. Vse to smo želeli prikazati na albumu in mislim, da nam je uspelo.

MATJAŽ:
Lahko pritrdim tvojim besedam. Še posebno prve pesmi so prave heavy metal himne. Na albumu je opazen korak naprej naredil pevec Michael. Nove kvalitete je opaziti pri njegovem petju in pri One For All na primer, se mi zdi, da poje podobno kot Matthew Barlow iz Iced Earth.

UWE:
To je tudi meni všeč. Pri snemanju te plošče je bil Michael veliko bolj samozavesten kot prej. Pri prvem albumu je bil še dokaj neizkušen, brez kakršnihkoli profesionalnih izkušenj, delal je le z lokalnimi bandi in posnel le kakšne demo posnetke; to je bilo vse. Prvi Rebellion album je bil njegovo prvo profesionalno petje. Tekom leta se je veliko naučil, odpel je nekaj koncertov in celotno turnejo z Runnning Wild. Vseskozi se je učil in učil, analiziral svoje nastope, sam popravljal svoje napake. Še vedno se uči, vendar je po mojem mnenju od prvega do drugega albuma opazen velik napredek. Ko smo začeli s snemanjem vokalov in je Michael začel peti, sem ostrmel, pogledal Tomija in mu rekel: »Hej, kaj je zdaj to, to je odlično, neverjetno.«

MATJAŽ:
Kako to, da ste se za prvenec odločili obdelati Shakespearovega MacBetha? To je vse prej kot lahka tema.

UWE:
Se strinjam. To je bila Tomijeva ideja. Konceptualni album o MacBethu je imel Tomi pri Grave Digger pripravljen po Tunes Of War albumu. Vendar Chris po tem albumu ni več želel delati s Tomijem, tako da je Tomi obdržal koncept in ga prinesel s seboj k Rebellion. Rekel sem, zakaj pa ne. Vendar kar mu je uspelo narediti na albumu, vsa besedila, nagovorni del, celotna zgodba, je res neverjetno.

MATJAŽ:
Leto pred vami so MacBetha obdelali tudi Jag Panzer, vendar z nekoliko drugačnim pristopom…

UWE:
Sam prej nikoli nisem slišal tega albuma. Tomi ga je in povedal mi je isto. Naredili so ga drugače, tako sam koncept zgodbe, tudi nagovorov niso imeli. Zanimivo se mi zdi, da smo se ga oboji lotili na drugačen način. Dobro bi bilo slišati njihov album.

MATJAŽ:
Z Rebellion si začel po odhodu iz Grave Digger. Lahko kaj več poveš, kaj točno se je dogajalo ob odhodu?

UWE:
Zgodba je zelo kratka. Chris me je želel odpustiti in to je tudi storil. Čeprav vse do danes ne vem, zakaj. Pri Grave Digger sva oba s Chrisom imela polovico pravic do imena. Pri Grave Digger sem bil 14, 15 let, v pogodbi je bilo vse zapisano in normalno je, da ko sta dva partnerja skupaj v nekem poslu in se razideta, eden pa želi nadaljevati s podjetjem, mora drugega partnerja izplačati. In sprva tega Chris ni želel storiti. Kakorkoli že, dogajalo se je polno zoprnega sranja glede pogodbe in podobno. Ko pa se nam je uspelo dogovoriti o vsem, mi je Chris dal denar in bilo je kul. Sam sem lastnik polovice pravic starejših Grave Digger albumov in tako mi pripadajo prihodki od prodaje teh albumov, kar je zame seveda zelo v redu. Trenutno tako dobivam dvojni denar. Grave Digger še nadaljujejo in stari albumi se še vedno prodajajo. Lahko rečem, da mi je naredil celo uslugo. Vendar sem za svojim hrbtom zatem slišal veliko zgodbic in neresnic, ki jih je Chris širil o meni, zato je zanj bolje, da mi gre s poti.

MATJAŽ:
Torej z njim nimaš več nobenega kontakta?

UWE:
Ne in ga tudi nočem imeti.

MATJAŽ:
Čuden se mi zdi način, kako se je znebil vaju s Tomijem.

UWE:
Ja, to je njegov način dela, tak karakter ima, vendar mi je sedaj vseeno zanj. Seveda sem zelo zadovoljen z obdobjem, ki sem ga preživel pri Grave Digger. Zelo sem ponosen na delo, ki sem ga opravil z bandom in zelo sem ponosen na to, kar smo dosegli z bandom, še posebno s Tunes Of War albumom. A ne glede na to je bolje zanj, da mi gre s poti. Ostali fantje so kul. Z njimi se še vedno videvam, slišim, absolutno nič nimam proti njim. Življenje teče dalje.

MATJAŽ:
Ko si ustanavljal Rebellion, povej, kako si izbiral člane? Si takoj pomislil na Tomija?

UWE:
Tako je. Takrat me je poklical ali pa sem jaz njega, ne spomnim se več točno. To je bil najin prvi pogovor po dolgem času, okoli štiri leta nisva govorila. V trenutku je na plan prišlo najino staro prijateljstvo in dejal sem mu: »Tomi, narediva band. Daj no, narediva en pravi heavy metal band.« S Tomijem sva bila kreatorja Tunes Of War albuma, tako da sva seveda brez problema sposobna narediti še kaj drugega sama, brez Chrisa. Dobila sva se, pogovorila o vseh potrebnih stvareh in se nato odločila narediti band. Takrat sem še imel pogodbo z GUN Records, tako da glede tega ni bilo problemov. Naredila sva prve demo posnetke… Potem na primer Michael. Njega poznam že dolgo časa, je moj dolgoletni prijatelj in živi v istem mestu. Skupaj sva naredila že nekaj demo projektov in takrat sem ugotovil, kako dober pevec je. Bil je moja izbira številka ena. Potem je tu Björn; igral je pri Warhead in z njimi naredil nekaj res dobrih albumov. Poznal sem ga osebno in vedel sem, da zna dobro igrati kitaro. Zato sem ga tudi poklical. Veš, pred časom je že opustil igranje kitare, razen akustične. Vse ostale je prodal. Rekel sem mu: »Hej, Björn, daj no, ustanavljam band.« Želel sem ga v bandu. Ni premišljeval dolgo in rekel, da bo igral. Preselil se je v Frankfurt, kjer imava sedaj skupaj stanovanje. Randyja sem spoznal na skupni turneji z Annihilator leta 1995 na njihovi King Of The Kill turneji. Ko sem ga videl igrati sem si rekel, da moram nekoč igrati s tem bobnarjem. Po letih me je poklical in dejal, da sedaj živi v Berlinu. Tam ima dekle in zato se je iz Kanade preselil tja. Povedal sem mu o bandu in hitro sva bila dogovorjena za sodelovanje.

MATJAŽ:
Ste z Annihilator že imeli kaj problemov glede Randyja?

UWE:
Ne, ne še. Z Jeffom (Watersom, op.av.) sva vseskozi v kontaktu in usklajujeva naše urnike, kajti Randy je pomemben tako za Annihilator, kot za Rebellion. Do sedaj je vse v redu, nobenih problemov nismo imeli. Poleg tega pa želim, da Randy igra pri Annihilator, ker je to eden mojih najljubših bandov.

MATJAŽ:
Tudi ti si že igral z drugimi bandi, z Iron Savior na primer. Poleg tega se ukvarjaš tudi s produkcijo, kjer si zadnja leta vse bolj aktiven.

UWE:
Tako je. Vendar trenutno sem s tem prenehal, ker imam premalo časa. Delo z Rebellion mi vzame veliko časa. Želim ustvarjati lastno glasbo, za produkcijo pa je potrebno veliko časa. V zadnjih treh letih sem produciral kar dosti bandov, ker pa sem za to porabil veliko časa, s tem nisem bil najbolj zadovoljen. Če se ni pojavila možnost produciranja kakšnega dobrega banda in da to ne bi vzelo preveč časa, recimo mesec, mesec in pol, potem bi se odločil za to. Na primer Oratory je tak primer ali Montany, ki so zelo dobri. Verjetno bi produciral ta dva banda.

MATJAŽ:
Torej se sedaj popolnoma posvečaš Rebellion?

UWE:
Ja, to je kot moj otrok. Vso pozornost namenjam temu bandu in poznaš me, sem stari heavy metalec in igrati tako glasbo je tisto, kar hočem.

MATJAŽ:
Poleti igrate nekaj koncertov z Overkill, igrate na »Warm up« koncertu za Bang Your Head festival, kako pa kaj kaže s headlinerskimi koncerti?

UWE:
To je odvisno od tega, kako se bo prodajal album. Če bomo prodali veliko plošč, potem obstaja možnost za headlinerske koncerte jeseni, to je naš načrt. Mogoče bomo naredili co-headlinersko turnejo z Blaze. O tem smo se pogovarjali in mogoče bomo to izpeljali. A trenutno ne morem še ničesar potrditi, odvisno je od uspeha albuma. O vsem pa boste obveščeni na naši spletni strani: www.rebellion.st .

MATJAŽ:
S katerimi bandi pa bi najraje šel na turnejo?

UWE:
Zelo rad bi igral z Iron Maiden. To so moje sanje. Potem so tu še U.D.O, z njimi bi se zelo tudi stilsko ujeli. Lani smo igrali z Running Wild in bilo je enkratno, dobro občinstvo in dobri ljudje so nas obkrožali.

MATJAŽ:
Za poletje ste že prepozni za Iron Maiden, mogoče bo več sreče kasneje po novem albumu.

UWE:
He, he. Z Iron Maiden sem enkrat že igral na nekem festivalu v Španiji, kjer so nastopali kot headlinerji.

MATJAŽ:
Lahko pričakujemo, da boš z Rebellion koncertno kaj bolj aktiven v tujini, kot si bil z Grave Digger? Oni s v glavnem posvečajo Nemčiji.

UWE:
To si želimo. Če nas boste poklicali, bomo prišli, ni problema. Vendar pa je veliko odvisno od stroškov, turneja seveda stane. Plačati moramo glasbenike in spremljevalno ekipo. Nikakor ne želim zaslužiti denarja s tem, vendar želim nastope končati z ničlo, ne z minusom. Na desetih koncertih lahko izgubiš 10.000 EUR, to je dejstvo. Če bomo prodali veliko albumov, bodo ljudje najbrž prišli na naše koncerte in promotorji bi nas vzeli. V tem primeru bi pokrili stroške. Rad bi igral povsod po svetu, a včasih je to težko.