Cannibal Corpse

V začetku marca so Cannibal Corpse izdali svoj deveti studijski album The Wretched Spawn, s katerim dokazujejo, da so še vedno nesporni vladarji svetovne death metal scene. Svoj pohod so začeli pred petnajstimi leti in od Eaten Back To Life dalje skupaj prodali že za več kot milijon primerkov svojih albumov. Pred izidom The Wretched Spawn sem se pogovarjal z njihovim kitaristom Patom O' Brienom.


MATJAŽ:
Ponavadi, ko glasbenik posname nov album pravi, da je to njegov najboljši izdelek. Kam bi ti uvrstil The Wretched Spawn v Cannibal Corpse diskografiji?

PAT:
Ta je zanimiva. Vsakič ko snemamo nov album, poizkušamo narediti najboljši album. Vendar sam nikoli ne bom rekel, da je album najboljši, raje bom prepustil drugim, da se bodo odločili, kateri naš album imajo najraje. Ne bi rad rekel, da bo naš nov album najboljši, potem pa bo kdo razočaran. Res ne vem, kam bi ga uvrstil. O tem niti še nisem razmišljal in sploh nisem imel časa. Kaj ti misliš?

MATJAŽ:
Mislim, da je na nivoju zadnjih dveh albumov. Še prezgodaj je reči, ali je boljši od Gore Obsessed in Blodthirst ali slabši. Čez nekaj časa bi ti lažje povedal o tem.

PAT:
Ja, točno tako, to sem hotel tudi sam povedati. Premalo je bilo časa, da bi o tem premišljeval. Na tem albumu smo naredili nekatere stvari, ki jih nismo na Bloodthirst ali Gore Obsessed. A rabiš malo več časa, da razmisliš o tem. Imamo tako veliko albumov in ne želim ga primerjati z nobenim od ostalih.

MATJAŽ:
Kot prejšnja dva ste tudi tega snemali v Sonic Ranch studiu. Pred tem ste v glavnem snemali v Morrisound Studios na Floridi. Zakaj ste se odločili za zamenjavo lokacije?

PAT:
Tam so drugačne vibracije, za nekaj časa je dobro iti stran iz Tampe. V Sonic Ranch studiu imajo tudi boljšo snemalno opremo, zadovoljni smo s tistim, kar imajo za ponuditi. Ne vem, če bomo tudi naslednjo ploščo posneli tam ali pa nekje drugje. Mogoče se bomo celo vrnili nazaj v Morrisound Studios, kdo ve. A snemanje drugod je nekaj, kar potrebujemo za spremembo, zadovoljni smo bili z zvokom, ki smo ga imeli na zadnjih dveh albumih in odločili smo se, da se ponovno vrnemo tja.

MATJAŽ:
Neil Kernon je še enkrat opravil odlično delo.

PAT:
Prav imaš.

MATJAŽ:
Kako pa bi ga primerjal s Colinom Richardsonom in Jimom Morrisom?

PAT:
To je dobro vprašanje. Jim Morris je odličen producent, a delo opravlja na svoj način. Ne vem, če bi bil on zadovoljen delati stvari, ki bi si jih jaz želel delati sedaj. Kar se tiče kitar na primer. Njegov pristop je drugačen. Colin je zelo dober producent, vendar ni dober inženir, tako do mora delati z inženirjem in vedno ga najame, da stvari tečejo. Po drugi strani je Neil odličen inženir in odličen producent, tako da lahko sam opravi vso to delo. Poleg tega je zelo odprt idejam ostalih in stvari poizkuša narediti heavy kot je le mogoče. Mislim, da je trenutno Neil najbolj primeren za nas in verjetno bomo z njim delali tudi na naslednjem albumu.

MATJAŽ:
Na albumu ste bili ponovno trije različni pisci pesmi. Vsak od vas ima svoj prepoznaven stil pisanja. Kako najdete ravnotežje, se včasih ne strinjate, kdo bo prispeval koliko pesmi?

PAT:
Ne, niti ne, stvari potekajo drugače. Pri zadnjem snemanju smo posneli še eno pesem, ki je nismo uvrstili na album, a pravzaprav je zelo dobra pesem. Na album je nismo uvrstili ker smo mislili, da bo album predolg, že tako pa je dovolj dolg. Napisali smo torej preveč pesmi in jih tudi posneli. Mogoče bo ta izšla enkrat kasneje kot bonus pesem, ne vem. Vendar si nikoli ne postavljamo omejitev, koliko pesmi bo posameznik prispeval. V času, ki ga imamo na razpolago za pisanje pesmi moramo napisati vse pesmi za album in ni važno, kdo jih napiše koliko. Mislim, da sem jaz za The Wretched Spawn napisal tri in pol, Jack je štiri, Alex pa ostale. Izšlo se je kar dobro, ne postavljamo pa si nobenih omejitev, koliko lahko kdo napiše.

MATJAŽ:
Je to edina verzija naslovnice, ali boste mogoče imeli še drugo, cenzurirano verzijo?

PAT:
Katero pa imaš, z lobanjo?

MATJAŽ:
Ja, lobanja je na njej.

PAT:
Ja, obstaja tudi cenzurirana verzija, ki je dokaj krvava. Si jo že videl?

MATJAŽ:
Ne.

PAT:
V bistvu je dokaj podobna tisti z Butchered At Birth. Na njej je veliko krvi.

MATJAŽ:
Torej ta definitivno ne bo izšla v Nemčiji.

PAT:
Ne, he, he. Definitvno se je tam ne bo dalo dobiti, kot tudi box seta. Prej mi je nekdo dejal, da je box set v Nemčiji cenzuriran, da se ga ne da dobiti.

MATJAŽ:
To ni nič novega za vas. V preteklosti ste imeli že veliko opravka s cenzuro, v Nemčiji imate celo prepoved igranja pesmi s prvih treh albumov. Kako je ta cenzura vplivala na vašo kariero, predvidevam da tako pozitivno kot negativno?

PAT:
Ja, pozitivna stran je ta, da nam cenzura prinaša veliko dodatne publicitete, za katero nismo prosili. Vseeno je tudi slaba reklama je še vedno reklama. Druga stran tega pa je, da recimo box seta ne smemo prodajati v Nemčiji. To ima seveda učinek na prodajo, ki je manjša, kot bi lahko bila. Slabo je tudi ko recimo igramo na festivalih kot je Wacken Open Air. Mislim, da smo zadnjič tam igrali pred dvema letoma. Fani bi radi slišali Hammered Smashed Face, vendar je ne smemo igrati, he, he, he. Lahko bi jo sicer igrali, vendar bi potem imeli probleme z nemškimi oblastmi. Tako da ni vredno tvegati. Bolj gre tu za nadležnost kot kaj drugega. Vedno se moramo ubadati s cenzuriranimi naslovnicami in podobnimi stvarmi, delamo za fane, da bi ti prišli do naših izidov, a očitno je, da do neke mere cenzura vpliva na prodajo naših albumov.

MATJAŽ:
Ti sicer nisi originalni član banda, a vseeno, kaj je bil po tvojem mnenju cilj Cannibal Corpse na začetku ustvarjanja, biti najbolj brutalen, kontroverzen band?

PAT:
Mislim, da so želeli biti oboje. Najbolj ekstremni, najbolj žaljivi, to je moje mnenje.

MATJAŽ:
Kako pa je s tem sedaj? Se je to kaj spremenilo?

PAT:
Definitivno želimo, da bo naša glasba brutalna kot se le da. Še vedno pišemo iste vrste material, vse pesmi več ali manj govorijo o podobnih stvareh, gre za krvava besedila. A če je to najbolj žaljivo kar se da, je to čisto odvisno od dojemanja posameznega poslušalca. Vendar so se po toliki albumih ljudje že navadili na to in se jim verjetno ne zdi več tako žaljivo.

MATJAŽ:
Sedaj ste tudi uradno najuspešnejši death metal band v zgodovini, s prodanimi več kot milijon izvodi svojih albumov. Čestitke za to. Kje tiči skrivnost uspeha?

PAT:
Hvala ti. Držimo se svojih adutov in se ne spreminjamo. Poleg tega pa konstantne izdaje dobrih albumov. To je torej glavna stvar, konsistentnost in izdajanje dobrih albumov, nič popuščanja in kompromisov.

MATJAŽ:
Strinjam se s tem.

PAT:
Ja, nikoli ne bomo postali komercialni, da bi prodali več albumov. Mogoče smo se malce omehčali pri besedilih, a da bi v vokal vnesli več melodije, ne, ne, nikoli.

MATJAŽ:
Katere death metal bande pa bi poleg vas sedaj še uvrstil med naboljše?

PAT:
Zelo so mi všeč Hate Eternal, tudi zadnji Dying Fetus album je zelo kul. Obstaja pa še mnogo drugih. Sinister so bili eni mojih najljubših bandov, še posebej s Hate albumom. A veliko jih je še.

MATJAŽ:
Pred kratkim so se vrnili Obituary.

PAT:
Ja, ravno danes sem to izvedel. To je super, velik band se je vrnil.

MATJAŽ:
Malo nazaj si govoril o tem, da se ne spreminjate, ne sklepate kompromisov. Pa vendar, ali je po devetih albumih še dovolj prostora, da se ne bi začeli ponavljati, da bi še napredovali?

PAT:
Pred tem albumom sem imel pri sebi nekako čuden občutek: Ok, kako bomo naredili ta album? A potem smo naredili, kar smo pač naredili. Napisali smo celo preveč pesmi. Na nek način zgleda, da nam to ne predstavlja problema. Je pa to eden naših največjih izzivov, ne ponavljati se. Izdati album, ki še vedno zveni dobro, ali vsaj tako dobro kot prejšnji album. Mora biti vsaj tako dober, to je naš cilj. A vedno nam nekako uspe bolje.

MATJAŽ:
Če pogledava v heavy metal, tam še vedno igra polno glasbenikov, ki so stari nad petdeset, celo šestdeset let. A kar težko si je predstavljati Cannibal Corpse na odru pri petinpetdesetih.

PAT:
Mislim, da bi izgledalo kar precej smešno, he, he, he. A poglej Motörhead, poglej Lemmyja, še vedno na odru poje Ace Of Spades in še vedno so heavy. To je zanimivo. Zakaj bi recimo, ko postaneš starejši, okrog petinpetdeset, šestdeset let začel igrati country ali pop? Včasih imajo ljudje napačne predstave. Poglej Ozzyja, še vedno brca, he, he.

MATJAŽ:
Torej lahko tudi Cannibal Corpse pričakujemo na odru pri tej starosti?

PAT:
He, he, kdo bi vedel? Mislim, da ko so Cannibal Corpse začeli igrati, si nihče ni predstavljal, da bodo obstajali tako dolgo, kot sedaj. Nihče ne bi uganil, da bomo prodali preko milijon albumov. Še vedno je veliko stvari, ki te lahko presenetijo. Nikoli ne predvidevaj preveč v naprej, to je moje mnenje, nikoli ne veš, kako se bodo stvari odvijale.

MATJAŽ:
Na zadnji evropski turneji ste igrali tudi v Sloveniji, se spomniš tega koncerta?

PAT:
Ja, v klubu je bilo vroče, hudo vroče. Spomnim se, da je bilo ob strani majhno okno. »Ej, daj mi pivo,« he, he. A koncert je bil zelo dober.

MATJAŽ:
Je težko igrati v taki vročini?

PAT:
To je bilo brutalno, definitivno eden izmed petih najbolj vročih koncertov, kar sem jih igral. Bilo je jebeno noro. Težko je igrati, a po drugi strani te ta vročina razbremeni pritiska. Včasih ti zmanjka sape in podobno, vendar se ne zmenim kaj dosti za to.

MATJAŽ:
Tudi publika je bila odlična.

PAT:
Ja, mene je vse to razbremenilo in sam pri sebi nisem nič razmišljal: »Ojoj, da le ne bom kaj pokvaril.« Vročina je bila tako močna, da vse narediš naravno. Ja, to je bil zelo dober koncert.

MATJAŽ:
Spomladi prihajate v Evropo kot headlinerji na No Mercy Festivals. Pred vami bo nastopalo že šest bandov. Ali je na takšnih festivalih težko nastopati kot zadnji band, kajti publika je takrat že zelo izmučena.

PAT:
Ja, čisto razumem tvoje vprašanje. Kot headliner si na takšnih festivalih pod pritiskom, kajti pred tabo igrajo vsi ti heavy bandi, ki cel dan fizično utrujajo publiko, he, he, potem pa pridemo mi in definitivno nam ni lahko. Kot co-headlinerji smo igrali X-Mass Festivals, kjer pritisk headlinerja ni bil vedno na nas. Bolj zabavno je včasih ogrevati publiko za drugega, kot igrati kot headliner, ker si manj obremenjen. A ker prodamo več albumov od ostalih bandov, potem najbrž že moramo zadnji na oder. Tako te stvari potekajo.

MATJAŽ:
Poleti igrate tudi na festivalih. Ali raje igraš na teh velikih festivalih ali na klubskih koncertih?

PAT:
Ti veliki festivali so zelo kul, a so lahko zastrašujoči. Kajti nikoli ne veš, kaj lahko pričakuješ. Nikoli ne veš, kakšen zvok boš imel, nikoli nimaš soundchecka, le prideš na oder in igraš. Udobneje se počutim v manjših klubih, v takem recimo, kot smo igrali v Sloveniji.

MATJAŽ:
Preden si se pridružil Cannibal Corpse si igral z Nevermore. Si kdaj obžaloval, da si zapustil Nevermore?

PAT:
Ne. Sicer jim gre tu kar dobro, ne vem, kako jim gre kaj v Evropi, vendar bolje mi gre s Cannibal Corpse. Pri Nevermore morajo poleg banda tudi delati, imajo redne službe. V zadnjih šestih letih odkar sem pri Cannibal Corpse še nisem imel druge službe. Tako da mi res ni žal. Vendar so Nevermore zelo dober band, še posebej kar se tiče kitarskega dela, Jeff Loomis je definitivno odličen kitarist.

MATJAŽ:
Imaš še kakšno sporočilo za vaše slovenske fane?

PAT:
Vsem fanom iz Slovenije bi se rad zahvalil za podporo Cannibal Corpse. In še naprej podpirajte metal.