In Flames

Po lanskoletnih zmagovitih festivalskih nastopih so In Flames začeli delati na novem studijskem albumu. Soundtrack To Your Escape je izšel konec marca, proti koncu aprila pa se In Flames odpravljajo na novo evropsko turnejo. Pred izidom albuma sem se pogovarjal z njihovim basistom Petrom Iwersom.


MATJAŽ:
Posneli ste nov album Soundtrack To Your Escape. Zopet se razlikuje od prejšnjih, naredili ste nekaj novega, malo ste eksperimentirali. Kako ti vidiš album?

PETER:
Kot vedno, nov album vidim kot napredek v glasbi, ki smo ga naredili od prejšnjega albuma. Poizkušamo narediti nekaj novega, kar bi bilo za nas zanimivo. Pri tem ne gre za to, da bi poizkušali eksperimentirati, poizkušamo dodati nove elemente ali pisati glasbo na drugačen način, uporabiti drugačen pristop, oziroma nekaj podobnega. Nikoli ne želimo narediti dveh enakih albumov in zato je tudi Soundtrack To Your Escape drugačen od prejšnjih.

MATJAŽ:
Snemali ste ga na Danskem, miks pa je bil narejen v Belgiji. Malo spremembe okolja torej?

PETER:
Ja, za Dansko smo se odločili, ker smo želeli iti na samo, stran od vsega in vseh ljudi. V bistvu smo bili na snemanju sami in tako smo se v celoti lahko posvečali le snemanju. Najeli smo veliko hišo in si v njej uredili dve kontrolni sobi, dva studia. V enem smo posneli vokale in basse, v drugem pa kitare in elektroniko. To je bila res super izkušnja za nas. Predstavljala je pravi izziv in okolje ter atmosfera sta bila veliko bolj sproščujoča. Delali smo lahko praktično kadarkoli se nam je zahotelo. Tudi če smo se zbudili ob treh zjutraj smo nadaljevali z delom, vse dokler nismo bili na smrt utrujeni. Poleg tega se nam ni bilo potrebno nikamor voziti do studia, živeli smo v njem. Bilo je odlično iti stran iz Göteborga in posneti album izolirano od vsega.

MATJAŽ:
Producenta sta bila dva, ponovno Daniel Bergstrand in pa Orjan Ornkloo. Daniel je že na prejšnjem albumu poskrbel za drugačen zvok, kot je bil recimo na Clayman in Colony, tokrat je spet drugačen. Daniel je torej postal pomemben člen pri In Flames?

PETER:
Ja, absolutno. Želeli smo neko dodatno vzpodbudo, želeli smo nekoga od zunaj, nekoga, ki bi nas poslušal in nato podal svojo vizijo o tem, kako naj bi zveneli. V bistvu smo potrebovali več svežine, poleg tega pa smo potrebovali nekoga, ki bi bil vseskozi z nami in nas priganjal do zgornje meje: »Ne, naredite lahko še boljše, še več.« Potrebovali smo nekoga, ki bi bil tako predan, česar pred tem nismo imeli. Recimo Clayman smo v bistvu posneli sami, producent je le zmiksal album. Lahko rečem, da je bil Daniel za nas sveža sprememba.

MATJAŽ:
Na zadnjih albumih je bila naslovna skladba vedno ena najboljših. Soundtrack To Your Escape pa nima prave naslovne skladbe.

PETER:
Za to niti ni posebnega razloga, razen Andersovega prispevka k besedilom, bi rekel. Soundtrack To Your Escape je na nek način odsev kombinacije njegovih besedil na albumu in niti ni potrebna posebna razlaga, kaj to pomeni, vsak si pomen naslova lahko razlaga po svoje. Recimo kot da bi se odmaknil nekam stran, pozabil na vse težave in se prepustil relaksaciji. Sam si v tem primeru na glavo nataknem slušalke in grem nekam, kjer me nihče ne moti. Zaprem oči in glasba, ki jo poslušam, me nekako odpelje stran od vsega.

MATJAŽ:
Imaš na albumu kakšno posebno pesem?

PETER:
Ja, dvanajst je posebnih, he, he. Ne, samo hecam se. Seveda so, vendar se je zelo težko odločiti za kakšno, ko si zraven, ko delaš glasbo. Težko se je postaviti v kožo zunanjega poslušalca in ob poslušanju razmišljati o pesmih, kot bi to pač počel nekdo, ki jih ni ustvarjal. Vseeno mislim, da mi je bilo v največjo zabavo posneti pesem In The Closet, kjer sem lahko uporabljal fretless bass kitaro. To je bila zame velika izkušnja. Drugače pa bi rekel, da je F(r)iend trenutno moja najljubša. Ti dve bi torej izpostavil.

MATJAŽ:
Kaj vam je najbolj pomembna stvar pri snemanju novega album? Sledite svojim željam, svoji poti, ali mogoče tudi kaj upoštevate želje oboževalcev? Ti imajo svoje želje in nekdo bi si želel album v stilu Jester Race, nekdo Colony...

PETER:
Seveda poslušamo želje vseh, vendar nikoli ne bomo naredili glasbe, kot bi si to želel nekdo drug in ne mi sami. To bi bil »selling out«, ne bi ostali zvesti sami sebi. Mi se usedemo, razmislimo o pesmi in želimo narediti najboljše kot čutimo, da bi lahko. Ko odigramo na vaji neko novo pesem, si želimo, da bi iz nas prišlo: »Uau, to je odlično.« Vendar se potem o njej ponovno pogovorimo in jo poizkušamo še izboljšati. Za nas pet je na prvem mestu vedno to, da nam je glasba, ki jo delamo, resnično zelo všeč, nikoli ne sledimo nobenim trendom in željam drugih ljudi.

MATJAŽ:
Mogoče že imate v mislih, kaj narediti na naslednjem albumu, mogoče še nekaj več eksperimentov?

PETER:
Mogoče, a nikoli ne veš dokler pesmi dejansko niso gotove. Vem to, da ne bomo posneli enake plošče oziroma enake vrste kot smo jih že. Poizkušali bomo narediti nekaj drugačnega, nekaj zanimivega za vse druge in za nas, a zaenkrat še nimam pojma, kaj bo. Vedno bo v stilu In Flames, vedno se bo na albumu takoj slišalo, da gre za In Flames. Ničesar ne bomo drastično spreminjali, šli v pop ali kaj podobnega.

MATJAŽ:
V zadnjih letih ste bili zelo zaposleni. Neprestano na turnejah in v studijih, si privoščite sploh kaj počitka?

PETER:
Redko, he, he. Pravzaprav smo ga v zadnjem letu imeli nekaj. Zadnji koncert za Reroute To Remain smo imeli avgusta, potem pa smo bili vseskozi doma, razen takrat, ko smo snemali album. Bili smo doma na Švedskem praktično do sedaj. Premieren nastop za Soundtrack To Your Escape pa smo imeli prejšnji petek tu na Švedskem. Lahko bi rekel, da je bilo to najdaljše prosto obdobje, ki smo ga imeli v zadnjih letih.

MATJAŽ:
Bliža se evropska turneja, aprila greste po Evropi. Je potrjenih že kaj predskupin?

PETER:
Ne nič še ni potrjenega. Takoj ko bo kaj, boste lahko prebrali na naši spletni strani. Vse ostalo so le špekulacije.

MATJAŽ:
Po Evropi v glavnem na vsaki turneji igrate v istih dvoranah, na istih prizoriščih. Boste mogoče tokrat poizkušali igrati v večjih?

PETER:
Ja, na tej turneji bomo poizkusili. Ne bomo prišli igrat ravno v vsako mesto, igrali bomo le po velikih in upam, da si nas bodo prišli ogledat tudi od drugod.

MATJAŽ:
Katero pesem pa najraje igraš v živo?

PETER:
Čisto različno. Ena od mojih najljubših je Watch Them Feed, ker je tako agresivna in drugačna od ostalih. Zelo uživam tudi pri Gyroscope in Moonshield, to je vedno zelo zabavno igrati. Ko si na daljši turneji, lahko pride do naveličanosti igranja kakšne pesmi in potem je vedno zelo lepo izbrati kakšno staro, ki jo redko igramo. Artifacts Of The Black Rain sem recimo igral zelo redko. Rekel bi, da včasih neko pesem igram zelo rad, drugič pa jo sovražim. Odvisno od situacije.

MATJAŽ:
Igrate res veliko koncertov. Ali se mogoče kdaj zgodi, da igranje v živo postane rutina, da izgubite strast, močno željo po igranju?

PETER:
Ne nikoli. Ko smo na turnejah, imamo vsak dan veliko prostega časa, polno je ur, ki jih moramo nekako preživeti in včasih lahko to postane zelo dolgočasno. Dobiš domotožje, pogrešaš punco, otroke, družino. Vendar takoj, ko prideš na oder, vse to izgine in si sam pri sebi praviš: »Ja, to je to, zato se ukvarjam z glasbo.« Obožujem igranje v živo, zato sem se začel ukvarjati z glasbo in zato bom tudi nadaljeval. Igranje v živo nikoli ne postane rutinsko, življenje na turneji je rutina, na odru pa nikoli.

MATJAŽ:
Lani ste na poletnih festivalih odigrali nekaj res impresivnih nastopov. Gledal sem vas v Wacknu, na Dunaju. Wacken je bil res nekaj posebnega, lahko ta nastop šteješ med vrhunce vaše kariere?

PETER:
Najprej hvala. Wacken je definitvno bil eden izmed najboljših koncertov. To je bil res super koncert, uživali smo vsako minuto na odru, vse je bilo tako ogromno. Prečudovito je bilo stati na odru in gledati skoraj 40.000 ljudi, ki uživajo ob naši glasbi, bilo je nepozabno, težko opišem, ob tem dobivaš kurjo polt in seveda nasmeh na obrazu. A tako je v bistvu kar na vsakem koncertu. Vendar so nekateri koncerti, ki ti bolj ostanejo v spominu.

MATJAŽ:
Na festivalih ste imeli tudi zelo zanimiv image, oblečeni v rumeno modre švedske T-shirte, v ozadju pa ste imeli veliko švedsko zastavo. Kdo se je spomnil tega?

PETER:
Sami, to je bila naša ideja. T-shirti so bili nogometni. Nekateri od nas imamo radi nogomet, nekateri imajo radi hokej in želeli smo le narediti In Flames nogometni T-shirt. Zastava pa je bila le za to, da pokažemo, da prihajamo s Švedske. To je bil le drugačen pristop. Ne gre za to, da koga ne bi marali, jaz ima rad vse.

MATJAŽ:
Izdali ste že koncertni album. Ali mogoče kaj razmišljate tudi o tem, da bi posneli DVD?

PETER:
Ja, veliko se pogovarjamo o tem, da bi stvari, ki jih že imamo, izdali na DVD-ju, vendar se je zelo težko odločiti. Pravzaprav smo se pogovarjali tudi danes in poizkušali bomo nekaj narediti letos. Mogoče bo izšlo do konca leta. Ne vemo še, ali bo na njem live material, posnetki iz backstagea, ali oboje. Želimo narediti nekaj posebnega. Upam, da bo izšel še letos, a nič ne obljubljam.

MATJAŽ:
Kakšno pa je tvoje mnenje o DVD-jih?

PETER:
Obožujem DVD-je, zbiram jih. Posebno rad imam filme na DVD-jih, to je moj konjiček. V zadnjem času mi je bila najbolj všeč trilogija Lord Of The Rings, drugače pa seveda Star Wars. Rad imam te dogodivščine, nekakšne zgodbice za odrasle.

MATJAŽ:
Ti si eden zadnjih, ki se je pridružil In Flames zasedbi, le bobnar Daniel je prišel še za tabo. Band je bil ob tvojem prihodu že uspešen. Kaj je bil glavni razlog, da si se odločil, da prideš k In Flames?

PETER:
Že dolgo so bili moji dobri prijatelji in povabili so me, da se jim pridružim. Z Andersom sva imela zabavo, pekli smo na žaru in vprašal me je, če pridem k njim, ker jih je prejšnji basist zapustil. Pridružil sem se, ker sem se želel preizkusiti. To je bila najbolj brutalna glasba, kar sem jo kdajkoli pred tem igral. Želel sem se preizkusiti. Vedel sem, da lahko začnem igrati bass tudi na drugačen način, da izpopolnim svoje igranje. Že pred tem sem imel zelo rad njihovo glasbo, bili smo dobri prijatelji in ravno sem bil razpet med bandi. Bilo je odlično, od takrat dalje sem lahko veliko igral v živo, kar obožujem. Ni mi bilo mar, ali so bili uspešni, ali ne, zelo dobro smo se razumeli in zanimali smo se za podobne stvari, igranje glasbe, pivo, ženske, he, he.

MATJAŽ:
Tuborg je sedaj tvoje najljubše pivo?

PETER:
Ne, he, he, to je bilo bolj za zabavo. V bistvu rad pijem vso pivo, a švedsko je še vedno najboljše. Moraš ga kdaj poskusiti.

MATJAŽ:
Ja, samo tudi ti moraš našega, da boš videl, kaj je dobro pivo. Kakšna pa so bila tvoja pričakovanja, ko si prišel k In Flames?

PETER:
Mislim, da so bila v glavnem povezan z igranjem v živo. Takoj, ko sem se jim pridružil, se je že bližala prva turneja in nisem pričakoval, da je ta stvar tako velika. Svoj drugi koncert z In Flames sem igral pred 10.000 ljudmi. Kaj pa vem, kakšnih res posebnih pričakovanj nisem imel. Rekel sem si, da če mi bo všeč, bom ostal. In všeč mi je potem tudi bilo.

MATJAŽ:
Kakšne pa so bile tvoje prejšnje glasbene izkušnje?

PETER:
Veliko sem igral v lokalnih bandih v Göteborgu. Igral sem z Joacimom Cansom preden se je pridružil Hammefall in s članom banda Awesome Machine, poleg tega pa je bilo še nekaj drugih prijateljev, s katerimi smo tu pa tam ustvarjali glasbo. A nikoli ni postalo nič resnega, kajti večinoma se člani bandov niso želeli posvetiti glasbi na način, kot sem si želel sam. Ja, veliko je bilo bandov, kjer sem igral, potem pa sem ali odšel ali so me odpustili ali pa smo razpadli, vsega po malem. Imeli smo različna mišljenja. S prihodom k In Flames sem srečal svoje sorodne glasbene duše.

MATJAŽ:
Kako pa lahko primerjaš današnjo sceno v Göteborgu z njenimi začetki?

PETER:
Še vedno gra za iste glasbenike, le da sedaj igrajo v drugih bandih. To je odlično, vsak, ki ga poznam in se je resneje posvetil glasbi, še danes nadaljuje z igranjem. Nekateri na nižji ravni in so mogoče izdali album ali pa mogoče še tega ne, a vseeno so nadaljevali z igranjem glasbe, ker jo imajo radi. Nekateri pa so postali res slavni. Glasba je nekaj enkratnega, ima to funkcijo združevanja ljudi. Vsakemu glasbeniku iz Göteborga, ki je želel nekaj doseči, je to tudi uspelo. To je super. In vsi smo med seboj prijatelji. Če nekemu bandu uspe, sem zelo srečen, kajti to so vsi moji prijatelji.

MATJAŽ:
V nasprotju z Andersom in Jesperjem ti ne sodeluješ v nobenem stranskem projektu. Ali mogoče kaj razmišljaš v tej smeri?

PETER:
Ja, a za to se mora najti čas. Ko sem doma, se poizkušam posvečati ostalim stvarem, želim biti z družino, nočem se vseskozi osredotočati le na glasbo. A to je težko, kajti glasba je moje življenje. Tako da je težko početi še kaj drugega, vendar nekoč se bo že našel čas.

MATJAŽ:
Kaj pa najraje poslušaš?

PETER:
Odvisno od situacije. Če se zabavamo, potem bom dal gor kaj takega kot Iron Maiden, Killswitch Engage, Chimaria, KISS, Skid Row. A ko sem sam, poslušam res kaj mehkejšega, recimo The Cardigans ali kakšne švedske bande, za katere gotovo še nisi slišal. Nekaj res bolj lahkega, tako da uživam tudi ob nečem drugem. Ne poslušam le metala. Na turneji je ogromno metala, na avtobusu je vedno zabava. Doma pa si nadenem slušalke in brez metala, bolj kaj takega kot Simon And Garfunkel.

MATJAŽ:
Za konec pa povej še kaj vašim slovenskim fanom.

PETER:
Najlepša hvala za vso podporo, ki jo dajete In Flames. Upam, da bomo kmalu, zelo kmalu, če malo pobarate vaše lokalne promotorje, pridemo igrati tudi v Slovenijo. V tem je vsa stvar, nekdo nas mora pripeljati, sam bi zelo rad prišel. Pa pazite nase.