Na današnji dan
1996
Manowar izdajo svoj osmi album Louder than Hell
NAGRADNE IGRE
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

INTERVJUJI

18. 11. 2005

Dimmu Borgir

Spraševal: Matjaž Prešeren
Odgovarjal: SILENOZ
V zadnjem času ni nič več novega, da se band odloči na novo posneti svoj star material. Testament, Gamma Ray, Anthrax, Exciter so nekatere izmed zasedb, ki so se lotile te zadeve, v prvi polovici novembra pa je na police trgovin prišel še na novo posneti drugi album Dimmu Borgir diskografije, Stormblast. Zakaj so se pri največjem norveškem metal bandu odločili za to potezo, je razkril njihov kitarist Silenoz.


MATJAŽ: Kaj je bil glavni razlog, da ste se odločili na novo posneti Stormblast?

SILENOZ: Bilo je več razlogov, glavni pa je očitno bil ta, da sam nikoli nisem bil zadovoljen z zvokom in produkcijo na tem albumu. Čakali smo, da nam prvotna pogodba za originalno verzijo albuma poteče, da smo ga lahko na novo posneli in izdali na naši sedanji založbi.

MATJAŽ: Se še spominjaš snemanja originalne verzije albuma?

SILENOZ: Bilo je obupno, he, he. Takrat nismo vedeli ali je naš proračun, ki smo ga imeli za studio, dober ali slab, a očitno je bil slab, kajti za studio nismo imeli dovolj časa in tudi nismo dobili tehnika, ki bi ga morali. Od začetka je šlo vse narobe in to nas je motilo vsa ta leta. Čeprav so bile pesmi dokaj dobre, zvok ni bil in celotni podobi je manjkala identiteta. Če bi bilo možno, bi ga na novo posneli že prej, a zaradi pogodbenih obveznosti za prvotni album smo morali počakati.

MATJAŽ: Je Stormblast vaš edini album, s katerim nisi v celoti zadovoljen?

SILENOZ: Glasbeno je album ok, a zaradi produkcije nam je bilo nerodno. Kar čudno se mi zdi, ko nekateri naši fani govorijo, da je Stormblast naš najboljši album oziroma mejnik v naši karieri. Mi nanj nismo nikoli gledali s tega vidika, zaradi razlogov, ki sem jih omenil, smo ga komaj lahko poslušali. Zato se mi zdi super, da smo ga končno lahko posneli na novo in končno smo lahko ponosni nanj, poslušamo ga ter uživamo ob tem, kot nekateri naši fani ob originalni verziji.

MATJAŽ: Sedaj se vaša glasba precej razlikuje od časov z originalne verzije Stormblasta. Je bilo mogoče težko priti v tisti stari občutek, ko ste snemali na novo?

SILENOZ: Ne, niti ne. Čeprav danes igramo drugače, ni bilo nobenega problema, kajti pred snemanjem smo morali pesmi dosti vaditi. Na nek način je bilo v to vključene dosti nostalgije, a že med vadbo smo ugotovili, da danes ni več dosti bandov, ki bi igrali takšne riffe in delali takšne aranžmaje in pesmi. Mislili smo, da bi z novim zvokom in dobro produkcijo pesmi bile še vedno močne. Odlično je, da nam je bilo to končno omogočeno narediti znova.

MATJAŽ: Nekateri deli se malo razlikujejo od originalne verzije. Je bilo to narejeno namenoma ali so vam mogoče nekateri deli povzročali kaj problemov?

SILENOZ: Na novi verziji je nekaj delov, ki smo jih spremenili, in to seveda namenoma. Obenem pa nismo želeli vključiti orkestra ali kaj podobnega, želeli smo le na novo posneti album. In to je vse, le na novo posneti. Seveda je zelo pozitivno in presenetljivo, da naša založba Nuclear Blast ta izid obravnava skoraj kot novi redni album. Promocije je zelo veliko, kar je dobro, obenem pa zelo presenetljivo, da je tako močna.

MATJAŽ: Kaj ti je bilo najpomembnejše pri snemanju nove verzije?

SILENOZ: Želel sem le, da bi album odigrali blizu načinu, s katerim smo pesmi jih za originalno verzijo. Glavni cilj pa je seveda, da zvok posodobimo in ga naredimo primernega današnjim standardom. Nismo želeli preveč spreminjati zadev, kajti potem ne bi bilo več ponovno snemanje, ampak novo snemanje. No, saj v bistvu je novo snemanje, a istočasno smo album želeli obdržati blizu tistemu, kar smo igrali takrat.

MATJAŽ: Kako danes gledaš na besedila, ki si jih pisal takrat?

SILENOZ: Seveda danes to počnem čisto drugače. Kot najstnik zadruješ v sebi veliko jeze in frustracij in četudi imamo to v sebi še danes, je vse bolj kontrolirano in fokusirano, takrat pa je vse temeljilo bolj na uporniškem sovraštvu. Z današnjim razmišljanjem je bilo težko iti skozi besedila, a bilo je kul, kajti ko smo prišli v studio, smo takoj »padli noter« in se nekako vrnili deset, dvanajst let nazaj v preteklost.

MATJAŽ: Ali lahko mogoče sedaj od vas pričakujemo, da boste v živo igrali več Stormblast materiala?

SILENOZ: Ja, priložnost za to je definitivno prava. Kot sem rekel, prej nam je bilo nerodno zaradi zvoka teh pesmi. Poleg tega bo veliko fanov, ki smo jih dobili z zadnjimi albumi, imelo priložnost dobiti ta album, kajti dobiti se ga bo dalo povsod in zato bo nam lažje igrati te pesmi, ker jih bo veliko več ljudi prepoznalo. Če bi do sedaj na primer na koncertu v ZDA igrali pesmi s Stormblast, bi jih prepoznal zelo majhen odstotek ljudi. Tam se ga skoraj ni dalo dobiti, sedaj pa izide tudi v ZDA in očitno je položaj za nas boljši, kajti lahko bomo igrali material, ki ga bodo skoraj vsi poznali.

MATJAŽ: Na albumu je tudi material, ki ga ni na originalni verziji, skladbi Sorgens Kammer – Del II in Avmaktslave.

SILENOZ: Prva bonus skladba na albumu je v bistvu skupek starih idej, ki smo jih imeli in dali skupaj letos. Druga bonus skladba pa je stara toliko kot material na originalnem albumu. Našli smo jo skupaj z nekaterimi drugimi skladbami na posnetkih z vaj iz tistega časa. Zdelo se nam je kul, da jo vključimo kot bonus skladbo.

MATJAŽ: Album sta skupaj s Hellhamerjem posnela ti in Shagrath. Zakaj nista v proces snemanja vključila celotne zasedbe?

SILENOZ: Zdelo se nama je, da bi bilo veliko lažje in hitreje, če bi sama posnela kitare, vokal, bass in da Hellhamer posname bobne. Mustis se nama je priključil na hitro in v enem dnevu posnel klaviature. Bilo je veliko lažje, kajti poznala sva skladbe od takrat in nesmiselno bi bilo, da bi se morali ostali učiti material čisto od začetka, vzelo bi veliko več časa in tudi stroškov. Ker sva edina originalna člana zasedbe, se nama je zato ta način zdel najboljši.

MATJAŽ: Kakšna pa je sedaj situacija z bobnarjem? Bo Hellhamer ostal v bandu ali mogoče iščete novega?

SILENOZ: Mesto bobnarja bomo pustili odprto, kajti zasedbi nočemo dodati novega stalnega člana. Hellhamer bo igral na našem naslednjem studijskem albumu in če ne bo imel časa iti na turnejo z nami, potem bomo morali za koncerte najti nekoga drugega. Nad situacijo želimo le imeti kontrolo in najeti pač tistega, ki bo sposoben z nami igrati v živo. Za sedaj je znano le to, da bo z nami odigral naslednji studijski album, upamo pa tudi, da bo potem šel tudi na turnejo.

MATJAŽ: Zadnje albume ste producirali sami, pred tem ste dosti snemali s Petrom Tägtgrenom. Kako, da ste se spet odločili snemati z njim?

SILENOZ: S Petrom smo naredili Enthroned Darkness Triumphant, ki smo ga izdali po Stormblast in zato se nam je zdelo kul vrniti v Abyss Studio, delati s Petrom in tudi s tem pokazati ljudem, ki so mislili, da smo med tema dvema albumoma totalno spremenili svoj stil, da to ni res. Zvok in produkcija sta po mojem kriva za takšno razmišljanje, a temu ni tako. Veliko materiala, ki ga je ostalo od snemanja Stormblasta, smo vključili na Enthroned Darkness Triumphant. Poleg tega pa delo s Petrom poteka veliko bolj sproščeno kot v drugih studijih, kjer smo že bili. On je naš prijatelj, tudi odličen producent, vse je potekalo brez problemov, super je bilo.

MATJAŽ: Na CD-ju je tudi bonus DVD z live posnetki z OzzFesta. Povej kaj o izkušnji igranja na Ozzfestu.

SILENOZ: Bilo je odlično, v ZDA smo pred tem igrali le klubske turneje, kjer smo igrali na prizoriščih s kapaciteto med 500 do 2.000 obiskovalci. Na Ozzfest pa je vsak dan prišlo med 20.000 in 45.000 ljudi, kar je velika razlika od naših dotedanjih izkušenj v ZDA, seveda pa ne dosti različno od festivalov, ki jih igramo v Evropi. Igranje tam je bila odlična izkušnja, tako moja osebna kot tudi za band. Tudi sama organizacija je bila super, z organizacijskega vidika bi se lahko veliko organizatorjev evropskih festivalov naučilo veliko stvari, vse je ves čas potekalo gladko, brez problemov in profesionalno. Kar pa ne morem reči za vse festivale v Evropi, he, he, he.

MATJAŽ: Ne glede na to, da ste bili med manjšimi bandi tam, so z vami ravnali kot se spodobi?

SILENOZ: Ja, za nas je bilo nekoliko presenetljivo, da smo lahko igrali na glavnem odru, a te priložnosti seveda nismo izpustili iz rok in se tako pokazali veliko več ljudem. Z nami so ravnali zelo dobro, kar velja tudi za bande, ki so igrali na malem odru. Z organizacijskega vidika je vse potekalo fantastično.

MATJAŽ: Poleg tega mislim, da ste si pridobili veliko simpatij pri osebah kot je recimo Rob Halford; vsaj tako je bilo moč prebrati v njegovih intervjujih. Kaj ti to pomeni?

SILENOZ: Veliko. Osebno sem velik Judas Priest fan skoraj odkar sem shodil, he, he. Spomnim se, ko so nas intervjuvali na neki radijski postaji v Clevelandu, kjer nam je ta kreten DJ postavljal čisto drugačna vprašanja, na primer o Halfordovi spolni usmerjenosti. Rekli smo mu »fuck off«, če je gay ali ne, je čisto vseeno. Zaradi preklinjanja v eter, intervju je potekal v živo, so nas potem vrgli ven iz te radijske postaje, dva, tri dni kasneje pa se je potem v naši backstage sobi znašlo dvanajst zabojev piva in sporočilo Roba Halforda: »Thanks for defending the Metal God.« To je bilo kul, občutek potem je bil super. Moram pa reči, da so vsi Judas Priest člani zelo kul, KK Downing nam je tudi rekel, da je naš velik fan, da ima vse naše albume. Seveda nam to veliko pomeni.

MATJAŽ: Na eni strani ste eden večjih evropskih metal bandov, po drugi pa še vedno die-hard fani.

SILENOZ: Ja, tudi če igram v uspešnem bandu, kar mi je na koncu pomembno je to, da sem sam fan metal glasbe. To se nikoli ne bi spremenilo, ne glede na to ali bi igral v bandu ali ne, ali bi bil uspešen ali ne.

MATJAŽ: Kako pa danes pristopaš k svoji glasbi, če to primerjaš z začetki Dimmu Borgir?

SILENOZ: Mislim, da je vse bolj osredotočeno, načrtovano kot včasih. Do svojih idej smo veliko bolj kritični, mislim, da smo sami sebi najzahtevnejši kritiki. Čutimo, da nikoli ne odigramo perfektnega koncerta, tudi če nam fani ali kdorkoli po koncertu govori, da je bil to super, perfekten koncert. Nikoli ne bomo priznali, da smo odigrali popoln koncert, ker to za nas ne obstaja. A z vsakim albumom želimo iti dalje, poizkušamo narediti nekaj novega in ob tem še vedno obdržati svoj duh iz preteklosti.

MATJAŽ: Z zadnjim albumom Death Cult Armageddon ste bili deležni velike pozornosti tudi v velikih medijih. Kako sam gledaš na te zadeve?

SILENOZ: Potem ko album posnamemo in ga pošljemo založbi, zadeva ni več v naših rokah, v bistvu gre izven naše kontrole. Karkoli potem nastane, je za nas bonus. Upajmo, da je ta publiciteta, ki smo je deležni v velikih medijih nastala zaradi tega, ker s svojo glasbo dosežemo veliko ljudi in ne zaradi česa drugega. Še vedno verjamem, da je zaradi tega, ker z glasbenega vidika delamo nekaj posebnega in na to sem ponosen.

MATJAŽ: Po drugi strani pa veliko ljudem to ni všeč, pravijo da ste se prodali in podobno.

SILENOZ: Seveda je veliko ljudi potem, ko smo postali znani, začelo govoriti, da to počnemo le zaradi denarja in podobno. A če bi to počeli zaradi denarja, bi definitivno vseskozi delali enake albume. Potem bi lahko imeli zagotovljen varen prihodek. To bi pomenilo, da smo se prodali, če bi vseskozi delali enako glasbo, enake albume. Takrat se potem počutiš varnega in to je nekaj, kar mi nikoli nismo počeli in tudi ne bomo. Mi vedno počnemo, kar želimo sami. Če bi igrali določeno vrsto glasbe samo zaradi tega, ker bi tako želeli naši fani, potem bi to bila izdaja, čisto preprosto.

MATJAŽ: Ali mogoče že razmišljate o novem albumu?

SILENOZ: Ja, ravno smo pričeli z aranžiranjem pesmi, imamo že veliko materiala, nimamo pa še dokončane nobene pesmi. Zdaj bomo začeli pesmi počasi spravljati skupaj.

MATJAŽ: Že mogoče lahko poveš, ali bo album šel korak naprej, kjer ste končali z Death Cult Armageddon, ali bo mogoče sedaj, ko ste na novo posneli Stormblast, v vašo glasbo prišlo več starih vplivov?

SILENOZ: Mislim, da je sedaj o tem še prezgodaj govoriti, a občutek, ki ga imam mi pravi, da bo naslednji album bolj baziral na kitarah in bo manj kompleksen, skladbe bodo verjetno krajše. Je pa vse odvisno od tega, kako se bodo skladbe razvijale, kaj bodo potrebovale s strani klaviatur in podobno.

MATJAŽ: Izgleda da bo šlo tokrat brez orkestra?

SILENOZ: Danes lahko iz klaviatur dobiš zvok pravega orkestra, videli bomo, kaj bodo aranžmaji zahtevali, ko bodo končani. Če bo potrebno vključiti orkester, bomo to storili, sem pa prepričan, da lahko tak učinek dosežemu tudi samo s klaviaturami.

MATJAŽ: Kdaj pa lahko pričakujemo izid?

SILENOZ: Realno povedano bi rekel, da v začetku leta 2007. Za Death Cult Armageddon smo potrebovali šest mesecev, da smo ga napisali, tri mesece v studiu, potem pa še založba potrebuje tri mesece za promocijo. To je skupaj že eno leto in zaradi tega bi rekel, da bo izšel takrat. Sicer bi rad, da izide že prej, a če sem realen bi rekel v začetku 2007.

SORODNE VSEBINE:
1. 9. 2010Dimmu Borgir / Intervju
7. 5. 2007Dimmu Borgir - In Sorte Diaboli / Recenzije
1. 5. 2007Dimmu Borgir / Intervju
ZADNJE OBJAVE
Intervju
12. 3. 2024
The Stone
Intervju
15. 12. 2023
Fleshless
Intervju
27. 9. 2023
Terminal Disease
Intervju
13. 9. 2023
Snøgg
Intervju
5. 9. 2023
Moonlight Haze
Intervju
25. 8. 2023
Cvinger
Intervju
7. 8. 2023
Šakal (ENG)
Intervju
7. 8. 2023
Šakal
KONCERTI & FESTIVALI
29. 4. 2024
Wizard Master, Chains
Channel Zero, Metelkova, Ljubljana
30. 4. 2024
The Ossuary, Motorowl, Wizard Master, Chains
Jugend- und Kulturzentrum Explosiv, Gradec, Avstrija
2. 5. 2024
Sedem Minut Strachu, Usnu?, Urethra
Jalla Jalla, Metelkova, Ljubljana
3. 5. 2024
Heavy Psych Sounds Fest Italy 2024
Teatro Miela, Trst, Italija
3. 5. 2024
Keep of Kalessin, Hate, Kamra
TrainStation SubArt, Kranj
3. 5. 2024
Negative Slug, Her Highness, Béton Brut
Dva Osam, Zagreb, Hrvaška