MATJAŽ: Leto 2005 se bliža koncu. Kaj bi rekel, je bilo to dobro leto za In Flames?
BJÖRN: To je bilo zelo zaposleno leto za In Flames, he, he. Zelo veliko smo koncertirali, igrali smo nekaj res kul turnej in koncertov. Eden najboljših koncertov je bil z Iron Maiden na Ulevi stadionu v Göteborgu pred 57.000 ljudmi, kar je bilo res fenomenalno. Potem smo igrali na Ozzfestu, spomladi smo bili na turneji z Judas Priest, igrali smo nekaj koncertov z Mötley Crüe. Ja, bilo je res uspešno in zaposleno leto. Poleg tega smo posneli nov album Come Clarity.
MATJAŽ: Se mogoče spomniš, kdaj je bilo zadnje nedelovno leto za In Flames?
BJÖRN: Uf, to je bilo pa mnogo let nazaj, he, he. A tako mi je čisto všeč, raje sem zaposlen, delam trdo, kot pa da se čisto nič ne dogaja.
MATJAŽ: Pred kratkim ste končali tudi britansko turnejo z Motörhead.
BJÖRN: Ja, to sem prej pozabil omeniti.
MATJAŽ: Povej malo o tej turneji.
BJÖRN: Bilo je super. Predstavljaj si, da si vsak dan skupaj s fuckin’ Lemmyjem in vsak dan ga gledaš na odru, bilo je res kul. Poleg tega so res fejst fantje in z njimi smo igrali v mestih, kjer sami nikoli ne bi. Upajmo, da nam je ta turneja odprla nekatera vrata in da se bomo lahko sami še vrnili tja kdaj v prihodnosti.
MATJAŽ: Vam je Lemmy mogoče dal kak uporaben nasvet?
BJÖRN: Ne, he, he, Lemmy ni bil ravno zgovoren, he, he. Bil je zelo kul, a v glavnem se je ukvarjal z igranjem svojih igric in pohajkoval je z dekleti. A njihov bobnar Mikkey Dee je prav tako iz Göteborga in se poznamo, tako da smo se z njim zelo zabavali.
MATJAŽ: Na tej turneji niste igrali z lastnim bobnarjem Danielom, igrali ste z zamenjavo Tobbejem Kellgrenom. Ali ste morali pred turnejo z njim veliko vaditi?
BJÖRN: Hm, ponavadi moraš, a on je odličen bobnar. Poznamo ga že od prej in povedali smo mu, katere pesmi bomo igrali. Očitno je, da v takem položaju ne moreš igrati karkoli si zamisliš in ne moreš biti spontan, a skupaj smo sestavili set listo, ki jo je vadil pri sebi doma, potem pa smo se dobili na štirih, petih skupnih vajah in igrali. Na začetku je bilo malce negotovosti, a na koncu je vse izpadlo odlično.
MATJAŽ: Na naslednji turneji pa se Daniel že vrne?
BJÖRN: Ja, sigurno. Dobil je drugo hčerko in sedaj mu to vzame veliko časa. Na začetku je želel biti skupaj z družino in zato si je vzel nekaj prostega časa. Nam je bilo čisto v redu, ker na turneji nismo bili headlinerji in takrat moraš biti 100%. Ker smo spremljali glavni band Motörhead je bilo ok in take priložnosti nismo želeli izpustiti iz rok.
MATJAŽ: Seveda. Kot si sam rekel, letos ste veliko igrali s temi velikimi heavy metal bandi. Ti imajo fane, ki mogoče še niso slišali za In Flames. Ali ste imeli na kakšnem izmed koncertov čudne izkušnje z reakcijami občinstva?
BJÖRN: Z Judas Priest je bilo najtežje, njihovo občinstvo je bilo najstarejše. Mislim, da smo mi bolj všeč mlajši publiki, poleg tega je poslušati Judas Priest old-school, mi pa nismo ravno old-school band. Včasih smo se morali močno potruditi, da smo publiko spravili v gibanje. A na koncu smo le zmagali. Če igraš dobre pesmi in imaš kvaliteten nastop, potem pridobiš ljudi na svojo stran.
MATJAŽ: Z Motörhead pa je bilo lažje?
BJÖRN: Ja, z njimi je bilo definitivno lažje. Oni so eden izmed tistih bandov, ki se pomlajujejo. Njihova publika je dosti mlajša, kot bi jo lahko imeli. Imeti Motörhead T-shirt je vedno trend, najdeš jih povsod in ko mlajši danes vidijo kaj takega, potem to želijo spoznati in ko Motörhead pridejo na koncert, si jih želijo ogledati. Veliko jih je v bistvu takrat še premladih, da bi vedeli, kaj Motörhead točno so in poznali vso njihovo zgodovino, a pridejo na njihove koncerte. In potem smo bili tam še mi, kar pa jim je tudi bilo všeč. Turneja je bila za nas res uspešna in na nekaterih koncertih je bilo vzdušje pri nas tako, kot da bi igrali headlinerski koncert, bilo je zelo zabavno.
MATJAŽ: Posneli ste tudi nov album Come Clarity, ki izide v začetku februarja. Bi lahko rekel, da si z albumom 100% zadovoljen?
BJÖRN: Hm, ne ravno 100%, a se temu zelo približujemo. To je trenutno najbolje, kar lahko naredimo in z rezultatom sem zelo zadovoljen. Vse pesmi so izpadle bolje, kot smo lahko upali, ko smo jih pisali.
MATJAŽ: Mislim, da je nekoliko več kitarskih harmonij in solaž kot na albumu Soundtrack To Your Escape.
BJÖRN: Ja, definitivno. Za to smo se odločili že zelo zgodaj, ko smo začeli delati na tem albumu. To je nekaj, kar nas spremlja že od vsega začetka, a na zadnjih dveh albumih smo želeli poizkusiti še kaj drugega kot tipične dvojne kitarske melodije in mislim, da smo bili pri tem uspešni. Kar smo se naučili na teh dveh albumih smo uporabili tudi tukaj, poleg tega pa smo dodali elemente »twin« kitar.
MATJAŽ: Torej niste imeli več želje raziskovati naprej, kot ste to počeli s Soundtrack To Your Escape in Reroute To Remain?
BJÖRN: Mislim, da smo s tema dvema albumoma dosegli, kar smo želeli, in kar smo se tam naučili, kot sem rekel, smo uporabili tukaj. Po mojem mnenju je nov album kombinacija tega, kar smo želeli.
MATJAŽ: Ko pri vas pride do odločitev glede novega albuma, ali pride med vami pogosto do pregovarjanj, ali imate vsi podobno vizijo, kako in kaj narediti?
BJÖRN: Z Jesperjem si vedno deliva enako vizijo. Ko pride do pisanja glasbe, skupaj delava res odlično. Jaz do natankosti poznam njegov način dela, enako velja zanj, on pride ven z riffom, jaz z melodijo in kar naenkrat nastane nova pesem. Tako delava. Seveda, ko pride do drugih odločitev glede In Flames, na kaj se želimo osredotočiti, takrat pa imamo v bandu različna mnenja glede tega, kaj želimo delati, kakšem image želimo predstaviti drugim. Ne da bi bili image band, s tem mislim, kakšen profil bomo kazali navzven, v kakšnih revijah se bomo predstavljali in podobne zadeve. O tem seveda moramo diskutirati med sabo in pri tem pogosto prihaja do različnih mnenj. A to počnemo že tako dolgo, da ni mogoče, da bi se naša mnenja popolnoma razlikovala, ko pride do kakšnih odločitev. Vsi želimo doseči iste cilje.
MATJAŽ: Odnos z Jesperjem praviš, da je odličen?
BJÖRN: Pri glasbi odnos z Jesperjem ne bi mogel biti boljši. Vse je zelo preprosto. Usedeva se pred »pro tool system«, vzameva si polno hladnega piva in začneva ustvarjati »na easy«. Začneva igrati glasbo, ki jo v trenutku čutiva. Včasih se niti ne pogovarjava, ampak samo igrava.
MATJAŽ: Bi si lahko predstavljal igrati na odru brez njega?
BJÖRN: Pri In Flames ne. Mogoče v kakšnem drugem projektu, definitivno ne pri In Flames.
MATJAŽ: Pri skladbi Dead End lahko slišimo tudi ženske vokale. Kdo je ta pevka in zakaj ste se odločili sodelovati z njo?
BJÖRN: Za ženske vokale smo se odločili, ker smo čutili, da skladba potrebuje nekaj več dinamike, vokalom smo želeli dodati več raznovrstnosti. To je nekaj, kar smo v preteklosti že počeli in pomislili smo, da bi lahko uporabili ponovno. Gre za zelo znano švedsko pevko in avtorico pesmi Liso Miskowski. Njena glasba je zelo drugačna od naše in ko smo slišali, da je sprejela našo ponudbo, smo bili zelo presenečeni. In namesto tega, da bi napisala pesem za nas, se nam je zdelo bolje, da z nami odpoje kakšno skladbo, ki bo na tem albumu. V pesem je dodala veliko dinamike in to mi je zelo všeč.
MATJAŽ: Na CDju naj bi izšel tudi bonus DVD, kjer celoten album igrate v studiu?
BJÖRN: V bistvu to ni res. V studiu smo posneli dolg video, kjer igramo album, a samo za prvi listening session. S tem smo želeli prvim poslušalcem albuma prikazati tudi vizuelno sliko, ne pa, da samo slišijo nove pesmi. A je samo video, ni neki live nastop. Ne vem, zakaj bi se odločili, da dodajo to zraven. Album je sam po sebi dovolj močan. Ne vem, mogoče bomo v prihodnosti na kakšnem izidu vključili te posnetke bolj za zabavo.
MATJAŽ: Ko sem slišal o tem, sem pomislil, da delate nakej takega kot Metallica na St. Anger albumu.
BJÖRN: Ja, to so vsi rekli, a tega ne počnemo.
MATJAŽ: Boste posneli kak videospot?
BJÖRN: Ja, za uvodno skladbo, Take This Life. Prvi del smo že posneli in upajmo, da ga bodo v začetku januarja začeli predvajati.
MATJAŽ: V preteklosti niste posneli kaj dosti videospotov, za Soundtrack To Your Escape pa mislim, da ste jih potem posneli kar pet, če se ne motim.
BJÖRN: Ja, he, he. S Patrickom uživamo delati, on je režiser videospotov in tudi DVD je naredil. On ima odlično oko za to, kaj je kul in kaj lahko naredi. Njegova vizualna predstava vsega v naprej je zelo jasna in res mi je všeč, kar počne. In delati videospote z njim je zelo lahko, nam v bistvu ni treba kaj dosti narediti, vse delo opravi on. Zelo zabavno je.
MATJAŽ: In ko se spomnite, da bi posneli videospot, ga pokličite ali se lahko celo zgodi, da vas kar on pokliče?
BJÖRN: He, he, večinoma, ko se odločimo za videospot, ga pokličemo, mu predstavimo našo idejo in potem nam on predstavi svojo in reče, kaj vse naj bi naredili. Kar naenkrat ima polno idej in vse izgleda kul. Je pravi profesionalec, z njim je lahko delati, dela pa tudi zelo hitro. Zato smo tudi lahko posneli toliko videospotov, ker dela zelo hitro, he, he.
MATJAŽ: Vsi ti videospoti so izšli tudi na DVDju Used & Abused… In Live We Trust. Na tem DVDju je tudi koncert, ki ste ga posneli v majhnem klubu Sticky Fingers. Kako to, da ste se odločili posneli koncert v tako majhnem klubu?
BJÖRN: Želeli smo imeti intenzitivnost in intimnost majhnega kluba. Poleg tega smo lahko imeli vse v zelo kontrolirani obliki, kajti imeli smo lahko veliko kamer, lahko smo si prilagodili light show in zvok, tako da smo lahko vse naredili zelo kompaktno. Na velikih showih lahko hitro kaj zajebeš in nismo želeli tvegati. Poleg tega je klub blizu naših domov in bilo je zelo udobno, v klub gre nekje 300 ljudi in vsi smo uživali. Namesto masivne produkcije smo se osredotočili na to, da bo izgledal dobro in da bo imel dobre vibracije. In mislim, da se to vidi. Imeli smo tudi priložnost posneti res dober koncert v Londonu, v Hammersmithu. To je klasična dvorana in ko igramo lahko čutiš to njeno veličino.
MATJAŽ: Na DVDju ste uporabili drugačen logo kot sicer.
BJÖRN: O, ja, a ta logo je bil narejen samo za namene DVDja, da bi ga naredili bolj v stilu horror filmov iz petdesetih in šestdesetih. Naslovnica je bila že bolj v tem stilu in zato smo tudi uporabili logo.
MATJAŽ: Vidimo lahko tudi posnetke s koncerta v Španiji, kjer ste igrali pred Metallico. Vsi ti koncerti, ki ste jih igrali z Iron Maiden, Metallico, Judas Priest; ko ste bili na odru, ali ste si mogoče zaželeli, da bi nekega dne na tako velike koncerte ljudje prišli samo zaradi vas, da bi vi igrali takšne velike headlinerske koncerte?
BJÖRN: He, he, he, seveda, to bi bilo fantastično. A sedaj se ne moremo čisto nič pritoževati. Gre nam zelo dobro, imamo veliko fanov, ki prihajajo na koncerte zaradi nas. A seveda, če bi igrali koncerte v arenah, ne bi imeli nič proti, he, he. Vendar nisem nič ljubosumen na te bande, kajti sam imam zelo rad tudi manjše nastope; zaradi intimnosti in od občinstva dobiš nazaj veliko energije, kar je težje na velikih koncertih.
MATJAŽ: Danes je točno leto dni od smrti Dimebaga Darrella.
BJÖRN: Eno leto je že od tega?
MATJAŽ: Ja, točno danes. Na Hammersmith nastopu ste posneli tudi Pantera priredbo Fucking Hostile. Je mogoče Dimebag v kakšni meri vplival tudi nate?
BJÖRN: Mislim, da je on bolj vplival na celotno metal sceno. Ko so Pantera prišli, so vplivali na vse ostale mlajše bande. Vsi so hoteli igrati te odsekane riffe, »screaming« solaže, ki jih je igral. Definitivno je vplival na celotno dogajanje in brez njega metal danes ne bi bil, kakršen je. Seveda ne samo on, a vplival je na veliko bandov in kitaristov. To je splošno znano.
MATJAŽ: Te mogoče zaradi tega incidenta kdaj prevevajo neprijetni občutki, ko stopiš na oder?
BJÖRN: Ne, na oder ne smeš stopiti z mislijo na kaj takega. To bi bilo, kot da bi se vsak dan bal, da te bo povozil avto. Zgodilo se je nekaj takega, kar se je lahko zgodilo le njemu. Nisem pesimističen, ne skrbi me, a če se zgodi, se zgodi. Zgodilo se bo, če boš mislil na to ali pa ne.
MATJAŽ: Kako pa je doma zaradi vsega tega uspeha, ki ste ga dosegli. Te ljudje že poznajo, ko hodiš po cesti?
BJÖRN: He, he. Zdaj smo pri tej čudni situaciji v tem mestu, kjer živimo. Mogoče nas nekateri ljudje prepoznajo, a to ni nič. Včasih te kdo ogovori, pozdravi, a potem odidejo. To se ne zgodi pogosto in to mi je všeč. Nismo še tako veliki, da bi morali hoditi okoli pokriti s kapo in očali, da nas ne bi prepoznavali, he, he, he. Bolj je neprijetno, ko greš na turnejo in takrat ko ne igraš, gledaš ostale bande. Ali pa če greš na koncert v Göteborg, bi ljudje tudi definitivno vedeli, kdo smo.
MATJAŽ: Januarja se odpravljate na ameriško turnejo, kako pa kaže z evropsko?
BJÖRN: Ja, ko se februarja vrnemo z ameriške turneje, bomo imeli nekoliko prostih dni, potem pa počasi sledi evropska turneja. Rekel bi, da se začne drugi teden marca. Na turnejo gremo za pet tednov in zaenkrat še nisem videl slovenskega datuma (ta je prišel nekoliko kasneje, op. av.), mogoče bomo igrali v Grazu, ki je še najbliže Sloveniji. Je pa smešno, da še nikoli nismo igrali pri vas. Bili smo že povsod blizu tu okoli, ne vem pa zakaj. A sami ne bookiramo koncertov, za to imamo agencijo, ki skrbi za to. Slišal sem, da imate dober festival, na festivalih je vedno lepo igrati.
MATJAŽ: Metal Camp?
BJÖRN: Ja, to je ta nov festival?
MATJAŽ: Tako je.
BJÖRN: No, upajmo, da pridemo kmalu k vam.
MATJAŽ: Ali zaradi vseh turnej in koncertov kdaj čutiš, da imaš dovolj vsega?
BJÖRN: Ne, ko si na turneji, je najbolj zabavno, največji užitek igrati v živo. Lahko se nasitiš vseh teh potovanj, nekatera prizorišča ali pa avtobusi so včasih obupni. Slabo vreme kdaj pokvari razpoloženje, a za vse to moraš imeti potrpljenje. Na koncu se lahko razjeziš zaradi nepotrebnih stvari, a med seboj se poznamo tako dobro, da si pomagamo, če je treba in znamo se umakniti, ko je treba. Zato večinoma stvari potekajo zelo tekoče. A potrebovali smo kar nekaj časa, da smo se navadili na vse to.
MATJAŽ: Zaradi dobrega imena torej še nimate ugodnosti pri avtobusih in podobnih zadevah?
BJÖRN: Ne, he, he, morali smo že zamenjati avtobus, ker smo dobili res obupnega. Obljubljajo nam dobre zadeve kot vsem ostalim, potem pa dobiš nekaj čisto drugega. A to se dogaja, temu se ne moreš ogniti. Včasih je težko nadzorovati vse stvari, malo moraš tudi improvizirati, he, he.
