Takoj se bom zjasnil: najboljša plošča od Grave je zame Into The Grave. Pred poslušanjem nove sem se bal, da se nekako ne bom mogel znebiti priokusa, ki so mi ga pustile ostale plošče dotičnega banda (some habbits die hard), vendar sem se motil.
Res, da je tole daleč od prvinskega death metala, s katerim so Grave (med drugimi) odprli pot švedskemu death metalu, vendar je Fiendish Regression izredno močan death metal izdelek, ki temelji predvsem na (dosti razumljivem) nizko kričečem vokalu in groovy kitarah. Tale stvarca zleze v ušesa brez težav. Čeprav začetek spominja na miks med South Of Heaven in Unholy Cult, nato pa se začne »complete devastation«. Izredno dobro posneti bobni, ki gradijo predvsem na mid- in up-tempu (bobnarski stolček zaseda Pelle Ekegren iz Coercion), so podlaga skoraj težkim melodijam kitar, ki spominjajo na Brutality. Noro. Plus tisti vokal, ki ti zleze v kri in se širi kot reka lave. Predvsem je zakon, ko tip reče Thrash in se začne »hopa-cupa šus«, ali pa Slow in se vse upočasni. Komadi kot so Reborn, Trial By Fire, Inner Voice in predvsem Bloodfeast vam bodo polepšali dan v obupnem obdobju. Artwork je izredno dober, je pa delo Poljaka Wisniewskega, ki je odgovoren za risbice Marduk, Malevolent Creation, Vader itd. Za zombije jim gre res dobro.

Ivan