Ni minilo tako zelo dolgo, odkar so Američani Rosetta izdali zadnji studijski album z imenom The Anaesthete, in dobro leto zatem imamo pred nami že nov plošček izpod njihovih rok, ki pa tokrat ni dolgometražni izdelek, temveč EP s štirimi komadi, ki pa po dolžini preseže trideset minut predvajalnega časa. Flies To Flame sicer ni eden izmed tistih EP-jev, ki bi bili zgolj nekakšen podaljšani single z recikliranimi komadi, niti ni (kljub svoji dolžini) plošček, ki bi bil nekakšen mini LP, temveč je njegova funkcija bolj demonstracijska in predvsem zapolnjuje časovno vrzel med prejšnjim in naslednjim celometražnim albumom. Vseeno pa ne gre zgolj za »filer«, saj nam band na EP-ju postreže s kar nekaj zanimivimi kreacijami, med katerimi zlasti izstopa prvi komad z naslovom Soot, ki zavzame skoraj tretjino predvajalnega časa na ploščku in bi ga po kakovosti lahko brez težav uvrstili na kateregakoli izmed preostalih studijskih izdelkov zasedbe. Soot vsebuje ravno pravšnjo odmerjenost kontrastov, ki krasijo Rosettino glasbo, atmosferične umirjenosti in stopnjujoče se udarnosti. Tudi kakovosti pesmi, ki prideta za Sootom ne gre oporekati, čeprav se pri obeh izkaže prej omenjeni »filer« učinek in delujeta bolj kot rezultat posrečenega poigravanja v studiu, za katerega se je band odločil, da ga umesti na EP. Album se nato konča s še enim polnovrednim Rosettinim komadom, imenovanim Pegasus, ki lepo zaokroži in sklene plošček. Flies To Flame je namenjen zlasti ljubiteljem banda, ki že neučakano pričakujejo naslednji dolgometražni Rosettin album in jim bo tako z začasno potešitvijo malce olajšal čakanje, prav tako pa bo predstavljal povsem prijetno poslušanje za tiste, ki jim je blizu (pod)žanr, ki ga band zastopa. Če se najdete v katerikoli izmed omenjenih kategorij ali pa vam preprosto primanjkuje post-metalskih izdaj, si le zavrtite tale EP.