Avtor fotografije je Andrej Matjašič.
Po praktično letu in pol tišine so po Posavju ponovno zadonele temačne melodije, ki so na plan pregnale metalske duše. Lokacija tokrat ni bila dvorana MC Krško, ampak poletna t. i. Šumica, ki v senci dreves in neposredni bližini reke Save predstavlja mistično lokacijo za druženje, kavice in tudi redne vikend dogodke v Krškem. Glede na izbor bandov in koncertno sušo preteklega leta je bil zame kot domačinko vikend oddih v domačem kraju kar nekako obvezen. Druženje z znanimi in manj znanimi obrazi, ki predstavljajo podpornike scene v Posavju, sem pričela že v petek, kot rezultat pa je nastal intervju s »prophetom«, ki ga boste lahko v kratkem prebrali na naši strani v okviru cikla intervjujev Snovalci slovenske metal scene.
Sobotni dogodek pa prav tako ni, vsaj iz moje strani, potekal po standardni časovnici – pridi eno uro prej in odidi uro kasneje. V zavetju Šumice sem po dogovoru s člani metal sekcije prišla že kmalu po 16. uri, kjer sem dobila priložnost postati del »stage« ekipe in tako pridobila nova znanja na področju postavljanja in ozvočevanja koncerta, obenem pa je bil seveda čas tudi za zelo dobrodošel klepet s podmladkom krške oziroma posavske metal scene. Ta je v večini komaj dobro zajadral v polnoletnost, njegova vključenost in navdušenost nad alternativo v Posavju pa obeta zelo veliko. Tako fantom kot dekletom ni bil niti najmanjši problem poprijeti po kablovju, bobnih, monitorjih in drugi odrski tehniki, ki so jo ob nadzoru idejnega vodje postavljali na majhen, a vsekakor dovolj velik oder med drevesi. Ko se je ura prevešala proti 18h, so na prizorišče prišli tudi glavni akterji večera – Daimona ter Eruption. Slednji so prvi preizkusili oder, nanj dodali nekaj malenkosti, a moja temačna duša je veliko bolj čakala na krst novih black metalcev Daimona.
Pa pojdimo od začetka po časovnem traku. Že kar nekaj pred 20. uro so se kar prijetno velike skupine metalcev zbrale ob omizjih v Šumici, po kratki geografski umestitvi pa smo imeli na dogodku pokrito vse od Sevnice, Brežic, Novega mesta, Ljubljane, Gorenjske in Štajerske. Morda se sedaj to sliši kot neizmerno velik obisk, pa dejansko je bilo verjetno ob vrhuncu na prizorišču približno 50–60 glav. Sploh ne nepomemben podatek je tudi ta, da je bil koncert povsem brezplačen in je denarnica trpela samo ob nakupu pri šanku.
Sedaj pa je vsekakor čas, da predstavim prve nastopajoče. Daimona je atmosferično simfonična black metal zasedba, ki je zavita v temačnost in misterioznost. Čeprav sem na tonski vaji med zasedbo opazila nekatere znane obraze domače scene, bom tokrat ta podatek zadržala zase. Naj povem le, da band sestavljajo črna kraljica na vokalu ter 4 nazguli. Zakaj primerjava z Gospodarjem prstanov? Ker točno tako izgledajojo v svojih odrskih oblačilih oziroma maskah, ki skrivajo njihovo identiteto. Vokalistka ima poleg črnega pregrinjala oziroma obleke še črno tančico in krono, celotna postava pa me je resno spominjala na sceno iz Gospodarja prstanov, ki prikazuje Arwen ob Aragornovem grobu. Nazguli imajo sicer namesto strupenih mečev vsak svoje izbrano glasbilo, vseeno pa tudi njihove postave prekrivajo črna oblačila in maske z rogovi. Tukaj je žal morala na plan priti moja ljubezen do fantazije in misterioznosti, a vsekakor je bandov odrski performance velik in pomemben del njegove glasbe. Če me vprašate, kaj smo slišali, je moj odgovor nekako takšen. Atmosferično temačni black metal, ki postreže z dodatki klaviatur, hitrimi bobni in tudi vpeljevanjem katere druge zvrsti. Novinarski kolega iz naše ekipe pa jih je brez težav opisal kot nekakšen miks med Malorshigo in Valuk. Če ima zasedba na spletu objavljena samo 2 komada, pa menim da smo tokrat, na njihovem krstnem (!!!) koncertu dobili kar celi album. Komadi so se namreč stično povezovali med seboj, zasedba z izjemo ene geste in aplavza ter mimične predstavitve zasedbe s strani vokalistke s publiko ni komunicirala. V tišini so prišli, svoj delež opravili skorajda z odliko, ter prav tako v tišini odšli. Glede na to, da je bil ves instrumentalni del ekipe bolj ali manj statičen, sem se sama bolj osredotočila na vokalistko. Ta je imela pred sabo nekakšno knjigo (urokov, ritualov, nisem se tako poglobila), ki je poskrbela za dodaten element mističnega. Lagala bi, če ne bi glede na krstni koncert dvomila, kako bo vse skupaj izpeljano. Pa sem bila ob koncu dejansko pozitivno presenečena. Čeprav je ob začetnih komadih vokalistka morda s kašljem premagovala tremo in sem mislila, da ne bo zmogla zaključiti, temu ni bilo tako. Pokazala nam je tako globoke growle, dolge trpeče screame, nekaj besedila pa je bilo tudi namensko govorjenega. Prav tako so se odlično odrezali nazguli, vsega skupaj sem morda opazila en moment, ki bi bil lahko potencialni kiks. Upam, da bodo Daimona vztrajali pri svoji poti, postali redni obiskovalci domačih odrov in pri tem morda celo prodrli na tuje.
Po menjavi odra, kratkem glasbenenem premoru in dobesedni spraznitvi bara, so oder zavzeli Eruption, ki so za razliko do Daimona dvignili tudi praktično vse obiskovalce in poskrbeli za premik bližje k odru. Krstni nastop pa so doživeli tudi oni, saj so predstavili novega kitarista Gregorja Lavtarja, ki je sicer član zasedbe Moshead. In kaj reči o Eruption? Kot po navadi tudi tokrat niso razočarali. Zaigrali so nam stare hite, pa tudi nekaj povsem novega s prihajajočega albuma. Ker nisem tako močna poznavalka njihove glasbe, vam žal ne morem ponuditi poglobljene ocene njihovega nastopa, toda z gotovostjo pa lahko povem, da Eruption vedo, kaj delajo in zakaj. Komadi so močni, hitri, uigranost je odlična. Pod enega izmed novih komadov se je podpisal tudi Lavtar, ki je bil v času igranja tega sigurno še pod dodatnim opazovanjem vseh. Kot vedno pa je obvezna pohvala izjemno aktivnega vokalista, ki je konstantno skakal pod oder, hodil okoli med publiko in pri vseh ohranjal visoko raven energije. Prav zato so tudi najbolj živahni fantje v prvi vrsti poskrbeli za neprekinjeno čupanje, circle pit in mosh pit. Nekje na sredi koncerta je vse žejne organizator razveselil z obvestilom o novi pošiljki piva iz kluba, kar je poskrbelo za res pravi razvrat. Dobili smo koncert, večer, ki smo ga res vsi pogrešali.
Čeprav je bila noč precej topla, so obiskovalci zapustili kraj dogodka komaj proti 1. uri zjutraj, nekateri pa so se premaknili pred sam MC, kjer so si na parkirišču postregli še z zadnjimi kapljicami izbrane pijače. Presenetljiva in pohvale vredna gesta pa se je zgodila tik pred mojim odhodom, ko je skupinica mladcev organizatorjem brez težav pomagala pri razloževanju opreme in nam vsem prihranila kar lep čas dela. Posavje – hvala! Šumica – hvala! Daimona – hvala! Eruption – hvala! In navsezadnje, metal sekcija MC Krško – hvala! Upam, da se kmalu ponovno snidemo, pa naj bo to v Šumici na koncertu ali ne, pomembno je, da metal živi.
