Kaltenbach Open Air 2023, 1.dan

Moja poletna festivalska sezona se počasi bliža h koncu, tretji teden avgusta, natančneje četrtek, petek in sobota v tretjem tednu avgusta, so zdaj že tradicionalno rezervirani za Kaltenbach Open Air. Recimo temu »manjši« festival v avstrijskih gorah blizu turističnega letovišča in smučišča Stuhleck. Od Gradca je z avtom oddaljen približno uro in deset minut, kar mi je na račun dnevne migracije tja in nazaj sicer prizaneslo s taborjenjem, ki ga iskreno rečeno ob vseh čudovitih izkušnjah, ki sem jih nabiral tekom najstniških in študentskih let na raznih festivalih (pijan folk, ki je zgrmel ponoči name, ko sem spal v šotoru, uriniranje neznancev po strani šotora nedaleč od moje glave, pripekajoče sonce ob šestih zjutraj, mlakuža v premočenem šotoru po nalivih, opažene injekcijske igle blizu sveže postavljenega šotora, klasični paket mrčesa, trdih tal, motečih sosedov, ukradenih kamping stolov itd.), niti malo ne pogrešam.

Prvi dan je ponujal naslednji razpored:
13.00–13.40 Under Destruction
14.00–14.40 Interregnum
15.00–15.40 Witchcraft
16.00–16.40 Irdorath
17.00–17.40 Fleshless
18.00–18.50 Ellende
19.10–20.00 Beheaded
20.20–21.20 Shadow Of Intent
21.40–22.40 Moonsorrow
23.00–00.10 Fleshgod Apocalypse
00.30–01.10 Lehm

Festivalski dan sem začel po kosilu, na festival sem z družico prispel nekje na polovici seta zdaj že starih znancev Interregnum. Prizorišče me je pričakalo v vsem svojem sijaju. Najbolj sem se razveselil, da je bilo poleg mene tudi uradno osebje festivala oblečeno v rdeče majice. Nisem bil še mentalno pripravljen za koncert, zato sem v naglici stopil do šanka in čakal v vrsti. Poleg mene je stala že malo ovenela metalka v sicer zapeljivi črni opravi, ki je bila kombinacija korzeta, fishnet nogavic, čipk in globokega dekolteja. Pogledam jo v oči, da ne bi izpadel sumljiv, in nasmehne se mi s »Poskusi muc'ko, dobra je!« Z mislimi tam, kjer po navadi tičim, sem bil osupel nad slišanim – sem res prav slišal? Delu mene je laskalo, da očitno (tudi) ženske po določeni starosti ne morejo biti več preveč izbirčne, a vseeno sem ostal previden: »Kako prosim?« Z očmi sem sledil črno nalakiranemu prstu, ki ga je imela na odprtih nasmejanih ustnicah vse mimo dekolteja in nižje ter nižje, dokler ni pristal na ceniku. »Muc´ka (nemško: Kätzchen), jagodni liker, poskusi, ne bo ti žal!« Kakšna sreča, da sem ponovno preveril in nisem zagrabil napačne muc'ke. Izkušnja mi je polepšala dan, zato sem sklenil kupiti dve muc'ki, moji družici bo zagotovo teknila. Meni je bila presladka: kot bi zmešal gosti jagodni sok z vodko. Hitro sem stopil nazaj do šanka po pivo, da sem rekel bobu bob. Tako zabaven dan, pa je ura šele tri popoldan.

Witchcraft na Kaltenbach Open Air 2023
Na oder so prišli Witchkraft, hrvaški heavy metalci. Glasba je bila ok, tudi pevka je bila samozavestna, a nekako se je čutila zadrega, komunikacija s publiko ni bila najbolj spontana in sproščena. Imel sem občutek, kot da med komadi ne ve najbolj, kaj naj reče, kar je vodilo v nenavadne izjave. Ena od teh je bila: »Lepo je biti metal in igrati metal.« Poleg takšnih in drugačnih lapsusov linguae čez nastop nimam kaj pripomniti.

Irdorath na Kaltenbach Open Air 2023
Sonce je kaj hitro zašlo, saj je gozdnata lega prizorišča z visokimi drevesi ugodna za nastop teme. Bandu blackmetalskemu je prijalo in z zadovoljstvom je bilo naznanjeno, da je sonce končno zašlo. Mrak je privabljal vse več in več ljudi, ki so se enakomerno porazdeljevali med šanki, stojnicami s hrano, stranišči in odrom, kjer sem tisti trenutek bil tudi jaz. Videlo se je, da še ni vikend, podobno kot lani je bilo na prvi dan, se pravi v četrtek, primerljivo manj ljudi kot v petek in soboto. A nič ne de, tempo se je stopnjeval in obetal se je pester večer.

Fleshless na Kaltenbach Open Air 2023
Black metal je dal prostor death metalu, da so na svoj račun prišli prvi mosherji. Osebno sem bil še z mislimi poleg muc'ke na ostalih nemetalskih življenjskih področjih, zato me noge (še) niso srbele za ples. Poleg tega je ljubiteljica jagodnega likerja tičala izven mojega vidnega območja, verjetno nekje pri šanku, in je v vsakem primeru ne bi mogel očarati s svojo rdečo majico in impresivnimi gibi v mosh pitu. Death metal stare šole je podžgal plesalce in iz perspektive je delovalo, da obstaja vzajemni užitek med bandom in publiko. To se je dejansko potrdilo naslednji dan med pogovorom s pevcem banda, ki je priznal, da so uživali med svojim nastopom. Mimogrede, Fleshless lahko ulovite na hitro bližajočemu se Brutal Janez Festu na prvi šolski dan.

Ellende na Kaltenbach Open Air 2023
Popravni izpit: če so Ellende zaradi netaktičnega razporeda na Tolminator Metal Festu neposredno po party thrasherjih Insanity Alert zamorili (moje) vzdušje, je bilo danes drugače. Predigra z Irdorath kot tudi nadaljevanje z »bolj resnimi« Fleshless je bila ustrezna glasbena podlaga za atmosferičen black metal. Objektivno gledano se nastop danes verjetno ni dosti razlikoval od tistega na Tolminatorju, a gosti visoki iglavci in bolj alpska atmosfera so bili boljši vizualni približek glasbe, ki jo igrajo Ellende. Družica je uživala in bila brez besed cel set, ob koncu je le pripomnila: »Nagovarjajo mojo žalost,« (na pozitiven način).

Beheaded na Kaltenbach Open Air 2023
Smrtni rivali ali le bližnji ideološki sorodniki od Decapitated? Obe imeni bandov v osnovi pomenita »obglavljeni«. Glasbeno si upam iskati skupne deathmetalske imenovalce med obglavljenimi, a iskreno rečeno glede na bogato zgodovino bandov, ki v obeh primerih sega v začetke aktualnega tisočletja, je bila v četrtek slišana očitna divergenca v zvoku. Ker takrat še nisem norel v moshu, je bil skrajni čas, da se končno razgibam in začnejo leteti glave. Poznejši bandi na časovnici so imeli za moj okus manj moshovsko barvo. V glavnem – akcija! A zlomka, kakšna polomija! Plešoči so padali po tleh kot za stavo, kar mi niti malo ni bilo všeč. Namesto meditacije in utišanja nemirnih misli v glavi ob nemotenem vrtenju v krogu sem se znašel med pobiranjem padlih nerod. Alkohol, neizkušenost, preveč agresivno moshanje, želja narediti vtis na mucke? Verjetno kombinacija vsega, a ne glede na razloge mi mosh pit z ostarelimi osteoporoznimi metalci ni bil všeč, zato sem se umaknil.

Shadow Of Intent na Kaltenbach Open Air 2023
Prvi deathcore dneva. Začetek predstave sem pričakal ob kramljanju o tem, kako bo potencialni nov superprevodnik rešil svet, ne pa zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida ali različne religiozne prehranjevalne navade. Breakdown me je zvabil od debate do mešalke, kjer sem v miru spremljal koncert. Misli o superprevodnikih so mi med koncertom porajala številna vprašanja, kot sta »Bi se superprevoden deathcore slišal drugače kot se navaden?« ali »Bi superprevoden material omogočil nižjo jakost kričanja za isti efekt?«. Ti vprašanji bosta ostali še dolgo nerazjasnjeni, saj trenutni superprevodniki delujejo le pri temperaturah pod -100 °C, kar je premrzlo celo za Immortal.

Moonsorrow na Kaltenbach Open Air 2023
Postajal sem utrujen od celodnevne dogodivščine. Zaradi vožnje domov po koncertih nisem smel računati na energijo alkohola, zato so se mi dolžine komadov, ki segajo v deset-minut-plus-prog metal prostranosti, vile kot hudo leto. Nič proti Moonsorrow, le drznil bi se ponovno izgovarjati na netaktičen razpored. Da to ni bilo dovolj, je festivalska organizatorska mašinerija pešala, kar je posledično podaljašalo minutažo Moonsorrow za okoli dvajset minut. Za šaljivce: ravno en komad več. Četudi mi je bilo čakanje na konec akta že mučno (kot moji ženi) in sem rahlo nestrpno štel zadnje takte, je bilo nekaj posameznikov v sprednjih vrstah v popolni ekstazi in so uživali pod milim nebom brez lune.

Fleshgod Apocalypse na Kaltenbach Open Air 2023
Tik tak tik tak tik tak, že tričetrt ure zamude. Gledanje bobnarja, kako na odru testira blast beate med večnimi sound checki, me je uspavalo. Vem, da filozofi zagovarjajo hipotezo, da čakanje na nagrado poveča stopnjo zadovoljstva ob dejanskemu dočakanju te. Ne bom ugovarjal, bil sem presrečen, ko sem končno zaslišal prvo renesančno deathmetalsko simfonijo, a je evforija kaj hitro pošla. Bil sem enostavno preutrujen in vedel sem, da me čaka nič kaj zabavna vožnja domov. Tudi zvok je malo nagajal, operne pevke se skoraj ni slišalo, šele ob predčasni zapustitvi dogodka, ko sem hodil proti avtu, sem v daljavi bolj jasno slišal »cel paket«, predvsem elemente klasične glasbe (klavir, operno petje, tako moško kot žensko).

Žal so me zastoji v časovnici in utrujenost prikrajšali, da bi še prisluhnil someščanom iz Gradca Lehm, ki nagovarjajo bolj sludge doom osebe. Življenje je pač kompromis in naučiti se moramo igrati s kartami, ki so nam dodeljene. Alternativna analogija bi bila, da bi pogumno in brez obotavljanja popil muc'ko, ki je bila ravno na voljo.