Mastodon / Kvelertak / Baroness

Sredi vročine teh zadnjih junijskih dni se je v Zagrebu odvil zaključni koncert turneje, na kateri so si oder delili Mastodon, Kvelertak in Baroness. Turneja je nastala v promociji novega albuma Hushed and Grim, ki ga je kultni band iz Atlante izdal lansko leto. Koncert je bil iz znamenite Tvornice Kulture premaknjen na odprto prizorišče v Hali Park, ki se je takoj izkazala za primerno in odlično organizirano lokacijo, ki je nudila tudi bližnja, brezplačna parkirišča.

Kljub visokim temperaturam, ki so dosegale 30 ºC tudi v večernih urah, je tovrstna vrhunska postava priklicala številne navdušence iz Hrvaške in sosednjih držav, ki so postopoma polnili lokacijo. K sreči je bilo vsaj vreme rahlo oblačno, kar je vsaj prisotnim prihranilo sončne pripeke.

Koncert se je kot napovedano začel ob 19.30, ples so otvorili Baroness, ki so takoj nastavili visok kakovostni standard. Glasbena ponudba Američanov se vije med težkimi, z basom nabitimi fuzzovskimi toni kitar, psihedeličnimi momenti in energijo rokenrolskih riffov. Skupina je na glasbeni sceni aktivna že skoraj dvajset let, kar je bilo jasno razvidno tudi s popolne uigranosti in odrske prisotnosti. Poleg vrhunske glasbene izvedbe so namreč člani Baroness stalno plesali na odru in spodbujali občinstvo, ne da bi zadeli eno samo zgrešeno noto. Skupina, predvsem pa frontman John Baisley, je konstantno komunicirala z občinstvom, kar je prispevalo k določeni čustvenosti, saj je bil to zaključni datum turneje, na kateri so ti trije bendi nastopali skupaj. Po 40 minutah profesionalno izpeljanega nastopa so Baroness prepustili oder naslednji nastopajoči skupini, Kvelertak.

Norveški death'n'roll akt je po 20-minutni pavzi na oder prinesel precej hitrejše ritme. Ti so v občinstvu sprožili takojšnjo reakcijo, ki se je uresničevala v divjem mošpitu in letečih pivih. Zvok postave je bil – tudi zaradi prisotnosti treh kitaristov – poln in nasičen, kar je bilo v prvih vrstah posebej občutiti tudi na fizični ravni. Skupina ponuja energično in pankovsko obarvano mešanico rokenrola in ekstremnejših metalskih podzvrsti, ki so se kazale predvsem v guturalnem vokalu in bobnarskih vložkih. Pesmi sestavljajo preprostejši in privlačni, rahlo zapomljivi riffi, nad katerimi se vije vokal. Besedila so v celoti pisana v norveščini, kar pa ni preprečilo številnih »stadionskih« momentov, ki so povečevali angažiranje občinstva. Stalno skakanje in ples vokalista Ivarja Nikolaisena, ki je koncert začel oblečen v debeli usnjeni jakni (!), sta poskrbela še za optični »show« element. Pevec se je med koncertom tudi stalno polival s pivom in vodo, na koncu nastopa pa si stisnil majico v usta in popil umetniške sokove, s katerimi je bila napita, kar je poskrbelo za eksplozivni zaključek koncerta.

Po popolnem sončnem zahodu ob točno ob 21.35 je na oder končno prišel ključni akt večera. V novi atmosferi, ki jo je ustvaril mrak, so Mastodon stopili na oder in koncert otvorili z novim komadom Pain with an Anchor, ki je tudi prvi na novi plošči. Psihedelična glasba, luči in masovna dimna zavesa so takoj spremenili atmosfero in privlekli pozornost prisotnih, ki so kot hipnotizirani zrli v oder, utopljeni v progresivne ritme skupine. Vzdušje, s katerim je nabito zadnje delo Atlantčanov, izdaja že sam naslov – Hushed and Grim je namreč čustvena, tožna plošča. To je sicer pogosta značilnost v ustvarjanju Mastodonov: večina albumov izhaja namreč iz tragičnih dogodkov, ki so se pripetili članom benda. Instrumentalna izvedba je bila skozi cel koncert brezhibna, čeprav je v prvih vrstah na momente zmanjkovalo vokala kitarista Brenta Hindsa in bobnarja Branna Daylorja. Lestvica se je nadaljevala v stalnem izmenjevanju materiala z zadnjega albuma in starejših s poudarkom na novejšem materialu. Poleg počasnejših in bolj atmosferičnih komadov so blesteli tudi agresivnejši in starejši komadi, kot sta Crystall Skull in Megalodon. Na vse skupaj se je seveda močno odzvalo tudi občinstvo, ki je očitno na pamet poznalo praktično celoten repertoar in prepevalo zraven. Občinstvo je prav tako očitno dobro poznalo tudi novejši material, kot na primer s singla Teardrinker in Pushing the Tides. Spored v živo uporabljenih komadov je tako predstavil celoten spekter ustvarjalnih zmožnosti kultnega banda iz Atlante: od umirjenih, psihedeličnih in progresivnih ritmov do spretnega ustvarjanja eteričnih atmosfer in agresivnih metal elementov, ki so vsi spretno prepleteni v skrbno grajene strukture. Zaključni, bis komad je bil Blood and Thunder: gre za agresivno skladbo, ki sodi verjetno tudi med najbolj znane pesmi skupine, saj je bila med drugim uporabljena kot del glasbe v igrici Need for Speed: Most Wanted. Takoj od začetnih akordov je celotno občinstvo začelo valovati in se prerivati, dobro minuto in pol pa se je nebo polnilo z napol popitimi kozarci piva, ki so seveda polivali nenehno prerivajočo se gmoto v prvih vrstah. Po eksplozivnem glasbenem zaključku so se člani skupine, predvsem pa bobnar Brann Daylor, zahvalili občinstvu in ostalim nastopajočim, ki so del koncerta poslušali prav tako izpred odra.

Tako se je zaključil odlično organiziran koncert treh izredno izvežbanih profesionalnih skupin, ki kljub že doseženem visokem nivoju in statusu nedvomno obetajo še sijajno bodočnost kakovostnih glasbenih produkcij in nastopov.