Samael / Flowing Tears

Nekaj dni za izredno uspešnim Therion koncertom je Ljubljana odprla oder še enim legendam, in sicer Samael iz Švice. Samael so znani kot black metal zasedba, ki pa je svoj prvotni »allegiance to Satan« zamenjala z iskanjem novih izzivov na glasbenem področju. Saj poznate plošče Passage, Exodus itd., ki nekako delijo Samael fane na prvotne in tiste novejše. Sam priznam, da sodim med slednje in mi je bil zato ta koncert toliko boljši. Kaj sem lahko pričakoval? Tisto, kar sem dobil, sigurno ne.
Pojdimo po vrsti. Kaj kmalu je minila ura čakanja in ob devetih so stage odprli Nemci Flowing Tears. Kaj mislite, da igra oz. kako zveni bend s takim imenom? Gothic, seveda. Mrtev gothic – totalna opozicija. Tole bom označil kot »živahen glam gothic« in zdaj po vrsti z razlago. Živahen – poznajo tudi mid-tempo ritme in poudarke ritmov, ki temeljijo na mosh in nu- delih. Nekako podobno današnjem švedsko-ameriškem metalcoreu. Glam – kitarist in basist imata čudovito oprane lase, oblečena sta v temne majčke (oprijete) s svetlečimi se lobanjami in sta s črno namazana okoli oči, kitarist flirta s prvimi tretjimi vrstami in ima inštaliran ventilator, ki mu razpihuje sveže oprane lase. Gothic – predvsem po besedilnih tematikah eros – tanatos in prelepem ženskem vokalu. Tako je, vokal je bil absolutno prelep. In ženska tudi luštna. Vsaka čast za uspešno živahen nastop, saj so tako pevk, kot ostali člani pokazali, da »you don't have to be gothic and look like a graveyard shift«. Pevki edino štejem v minus to, da se je neumno non-stop zahvaljevala, v plus pa poleg vokala še lepe rdeče lase. Glam, a? Imajo predvsem veliko materiala in enostaven set bobnov, čudovite solaže, prej opisane ritme, predstavljali so najnovejši izdelek Razorbliss, moj osebni favorit pa je komad Swallow (pa nima nobene zveze z erotično dejavnostjo, hehe). Malce so bili predolgi, ampak ok glede na to, da so bili edina predskupina. Priznam pa, da sem ob njih že skoraj počasi zaspal na stolčku, ki sem ga našel ob strani.
Seveda so favoriti vseh bili Samael, saj so Flowing Tears mnoge žal pustili ravnodušne. Samael pa niso razočarali in s svojim skoraj dveurnim nastopom poželi same aplavze. Oder je bil neverjetno urejen. Namesto bobnov so bile v ozadju ogromne klaviature z drum-machine in mešalnim pultom, ob njih pa nekaj tolkalskih kosov (snare, dva toma in par činel). Na steni je bilo razgrnjeno platno za projekcije, ki je kazalo padajoče zvezde (ali nekaj podobnega) in ogromen logo Samael. Wow, kot bi gledal film. Dim, rumeni reflektorji in intro so pozdravili Vorpha, Masmiseima, Macra in Xy, ki so takoj odprli koncert s Passage openingom Rain, nato pa nadaljevali s Shining Kingdom. Dvorana je totalno ponorela, band pa tudi. Vorph je v svoji lepi opravi (nič šminke, samo dolga črna kikla, zanimiv pas in temno škrlatna majica) bruhal mračno poezijo (kakšen vokal, človek!), ki nekako spremeni tale kvartet v povezavo med zemeljskimi grozami in vesoljno mogočnostjo. Macro stoji na mestu in izžema svojo BC Rich Warlock kitaro, medtem ko Masmiseim skače s svojim bassom kot ponorel. Jedro ustvarjanja je seveda Xy, ki skače za svojimi klaviaturami kot nor, programira dogajanje (občasno njegova dejanja pobliže predstavi kamera, ki je nameščena nad klaviature) in določene vzorce bobnov poudari s svojimi tolkali. Neverjetno! Podobnost z Laibach in Rammstein je neizmerna, vendar je ta band izredno živ. Komade s Passage so popestrili še pesmi z Exodus, Eternal in nove plošče Reign Of Light ter singla Telepath. Hita sta vsekakor bila še Jupiterian Vibe in končni My Own Saviour. Zvok je bil odličen, šov pa tudi, le malce smešen je bil Vorphov ples pri Jupiterian Vibe. Vendar tile tipi obvladajo stage do konca. Vorph se zaveda svoje karizme in tako poudarja nastop kot »princ teme«, medtem ko platno prikazuje neznana ozvezdja, čudne strojne dele in občasno podobo Baphometa, ki se razpira in iz nje izhajajo kot ovce ljudje. Tole je bilo potovanje v kozmični kaos. Neopisljivo. Samael so vsekakor prvaki eksperimentiranja in jim popolnoma uspeva raziskovati dimenzije, ki si jih mnogi nikoli ne bodo drznili. Nastop je bil fantastičen, le dima je bilo preveč in na koncu smo vsi kar bežali ven iz dvorane na zrak. Žal so fani zgodnejšega materiala prišli na tanek led, saj so iz obdobja pred Passage odigrali le Black Trip in Baphomet's Throne. Resnično si bo treba nabaviti DVD Black Trip, a doživetega se ne bo dalo ponoviti.
Set lista Samael: Intro, Rain, Shining Kingdom, Inshallah, On Earth, Jupiterian Vibe, Reign Of Light, Telepath, Nautilus & Zeppelin, Black Trip, Baphomet's Throne, Year Zero, High Above, Infra Galaxia, The Ones Who Came Before, Moongate, The Cross, My Saviour.