Včasih se je lepo "obesiti" na ime benda, ko hočeš pričeti recenzijo. Kot, ko prebereš ime filma in veš, kaj lahko pričakuješ. Primer je recimo bil Mendeed s plato This War Will Last Forever, potem pa je po naslednji plati band razpadel. Kaj češ, ime ni bilo omen. Ali pa recimo Scarlet s plato The Cult Classic, kjer si takoj izrabil ime plate in napisal "Hahahaha, kakšna predrznost in cinizem, saj je plata kultna instant pozaba." Norvežani In Vain se torej prevedejo "zaman", ampak pri poslušanju plošče The Latter Rain lahko zaključim, da je poslušanje daleč od tega, da bi bilo zaman.
In Vain je nekako progresiven band. Preden se name obesijo vsi, katerih raba te besede vzbuja takojšnjo pozornost in pripravljenost zabijanja recenzenta na podlagi njegovega navideznega nepoznavanja rabe glasbenih terminov, naj povem sledeče: In Vain so zame progres v oziru, ker so daleč od tega, kaj bi pričakoval od norveškega benda. So progres v smislu, da premikajo meje z inkorporacijo različnih žanrov in ker se vidi, da fantje resnično iščejo čas, ki ga izrabijo za to, da bi bili vse boljši v igranju svojih inštrumentov.
In Vain je prej izdal dva EP-ja, ki sta očitno pritegnila marsikatero pozornost. Jebiga, ekstrem je šel v novo smer. Sama plošča The Latter Rain je v procesu gradnje privabila kar 20 gostujočih glasbenikov, med njimi tudi Jana K. Transetha iz In The Woods ali pa Kjetila Nordhusa iz Green Carnation. Je pa vse skupaj skomponirano s strani kitarista J. Haalanda, ki je pripomogel tudi k pisanju besedil.
Zvočno so In Vain mix različnih žanrov, kot sem prej napisal, in sicer v njih najdemo sledi ekstremnega norveškega black metala, dooma, ambientalnega in progresivnega rocka, death metala ipd. Včasih najdeš del Celtic Frost, potem Opeth, potem Akercocke, pa še kakšen Dead Can Dance ipd. Vse skupaj je precej nepredvidljivo, ampak poslušljivo. Neverjetno je, kako preseneča npr. raba vokalov, ki od kričanja in kruljenja preide v čiste in spevne vokale in spet nazaj. Najboljši primer tega je po indijanski legendi spisan Their Spirits Ride In The Wind, instrumentalna čudesa pa so dobro slišna recimo v pesmi Det Rakner!
In Vain je idealna glasba za sivino dneva. Namesto depresije pa te spravi vrste v neke vrste zamaknjenost, spodbudi alfa valove in podzavestne norije možganskih režnjev, pri tem pa ostaja mamljiva kot knjiga, ki jo boš prebral znova in znova. In pri tem še uživaš! Umetniško ...

Ivan