RECENZIJE

27. 5. 2013
Maleficus Angelus - Fall Of Man
samozaložba, 2013

Ko sem prebral »zahtevek za recenzijo«, ki je preko elektronske pošte priromal do mene iz tabora slovenskih black metal ekstremnežev Maleficus Angelus, sem takoj trznil ob poznanem imenu. Nato je sledilo brskanje po spominu, različnih arhivih na računalniku in spletu, da sem ugotovil, za kateri band dejansko sploh gre. Ugotovil sem, da sem se v preteklosti z zasedbo srečal dvakrat v živo, in sicer v zelo kratkem obdobju; prvič konec leta 2006 v Mariboru skupaj z Naberius ter drugič v začetku leta 2007, ko so nastopili kot predskupina Dekadent. Kmalu zatem je band prekinil delovanje, ponovno zaživel v letošnjem letu in sceno v slogu »tišina pred nevihto« presenetil z novico o prvencu, ki je zaenkrat izšel le v digitalni obliki in bo po besedah banda luč sveta na fizičnem nosilcu zvoka ugledal le v primeru zadostnega zanimanja.
Novico in album seveda več kot pozdravljam, saj je slovenska black metal scena v primerjavi z ostalimi žanri bolj ali manj podhranjena in si poleg preredkih resnično aktivnih in kakovostnih bandov (po abecednem redu in na hitro na pamet: Ater Era, Dekadent, Inexistenz, Somrak), ki redno skrbijo za nove in sveže izdaje, zasluži še več podpore in pomoči pri nadaljnjem razvoju. A sedaj k vsebinski plati. S Fall Of Man iz hiše Maleficus Angelus smo na slovenskih tleh dobili (še en) band, ki svoje ideje o propadu človeštva širi večino časa s svetlobno hitrostjo. V tej zvezi skupina na svojem Facebook profilu kot vplive navaja svetovno znane zasedbe Dark Funeral, Dissection, Tsjuder, Marduk, med katerimi brez dvoma izstopajo Dissection in imajo najmanj veze z dotičnim ploščkom, medtem ko mene osebno bandova glasba najbolj spominja na precej manj znane Ragnarok z Norveške. Maleficus Angelus so torej proizvedli nekoliko več kot pol ure divje nevihte blast beatov in hitrih kitarskih riffov, z občasnimi premori pred naslednjim napadom. Če teh premorov ne bi bilo, bi bil album resnično težko »prebavljiv«, saj (ultra) hitrim delom manjka dovolj razgibanosti in zapomljivosti, po katerih slovi recimo legendarni album Battles In The North (Immortal). Namesto tega Maleficus Angelus po štirih komadih, ki primerjani med sabo ne ponujajo kaj dosti variabilnosti, postrežejo z Aftermath Of Illusions, ki se prične povsem umirjeno in postopoma razvija že poznano nevihto. Nato se album zaključi z naslovnim Fall Of Man, najmočnejšim komadom na albumu, ki ob še ravno pravem trenutku in na pravem mestu poskrbi za preobrat in ponovno željo po poslušanju. Za album, ki je nastal po šestih letih bandove neaktivnosti, zagotovo več kot solidno.

SORODNE VSEBINE:
18. 10. 2016Neurotech - In Remission / Recenzije
28. 8. 2013Teloch Vovin - I / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
21. 6. 2017
The Ruins Of Beverast - Exuvia
Recenzija
19. 6. 2017
Vigilance - Hammer of Satan's Vengeance
Recenzija
14. 6. 2017
Nargaroth - Era of Threnody
Recenzija
7. 6. 2017
Brutart - Wear My Skin
Recenzija
31. 5. 2017
Overkill - The Grinding Wheel
Recenzija
29. 5. 2017
Avven - EOS
Recenzija
24. 5. 2017
Različni izvajalci - Pounding Metal A Tribute to Exciter
Recenzija
18. 5. 2017
Delirium X Tremens - Troi
KONCERTI & FESTIVALI
23. 6. 2017
Vratolom 2017: Sober Assault, Armaroth, Darkfall, Pigs Parlament, Decage, Srd
Letni kino ob Škalskem jezeru, Velenje
23. 6. 2017
Tomcat, Pyroxene, Fuck the 5th
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
23. 6. 2017
Agnostic Front, Only Attitude Counts, Sense of Justice
Viper Room, Dunaj, Avstrija
24. 6. 2017
Saint Helena Festival 2017
Feierwerk, München, Nemčija
26. 6. 2017
Lebenden Toten, Đornata
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
27. 6. 2017
The Cult
ŠRC Šalata, Zagreb, Hrvaška