Instrumentalna zasedba Animals as Leaders, s kitarskim čarodejem Tosinom Abasijem na čelu, je 25. marca izdala novo plato prek založbe Sumerian records. To je že peta izdaja dokaj mladega banda, ki postavlja nove standarde na področju progresivnega metala. Glasba, ki jo ustvarjajo, namreč podira vse meje. Kitarski virtuoz Tosin Abasi nam je zopet postregel vrsto nepričakovanih, tehnično dovršenih kitarskih spletk, ravno tako kot v prejšnjih izdajah.

Morda ima Parrhesia v primerjavi s predhodniki nekaj manj dinamike, vendar je konstrukcija pesmi taka, da vsekakor vedno prikličejo pozornost poslušalca. Kitara, čeprav v ospredju, nikakor ne zmore biti popolna brez vrtoglavih ritmičnih spremljav, ki jih močno označuje široka uporaba poliritmov, sinkopiranega ritma, kot na primer v pesmi Monomith, in drugih ritmičnih posebnosti. Ujeti vse note je nemogoča naloga, saj bi nepozorni poslušalec lahko videl, da so naključno razsipane in razmetane prek albuma. Pozorni poslušalec pa bo opazil, da ni tako, poteze so skrbno premišljene, vse je na pravem mestu. Malokdo bi bil res sposoben slediti pesmi v celoti, kaj šele razumeti, kako Animals as Leaders prehajajo med posameznimi deli pesmi. Samo tisti, ki so izobraženi v glasbi, imajo lahko ta privilegij, da lahko bolj pozorno sledijo, drugim je to nedosegljivo in smo prisiljeni prepustiti se toku glasbe. To pa gotovo ni nekaj slabega, saj je ta tok izredno razburkan, ves čas se nekaj dogaja, neprestano se nekaj spreminja. Poslušanje albuma Parrhesia pušča več vprašanj kot odgovorov, kjer je prvo vprašanje zagotovo »Kako?«. Kako je sploh možno igrati take kompleksne pesmi, polne velikopoteznih zasnov in številnih sprememb, kot recimo v pesmih Thoughts and Prayers in Micro-Agressions? Slednja, za katero so izdali tudi video, je čista ritmična norost, dejansko polna instrumentalnih mikro agresij, v obliki dolgotrajnih arpeggiov in blastbeatov v stilu Persefone in težkih, »palm-mutanih« ritmičnih spremljav. Dodatni dve struni osemstrunskih kitar definitivno prideta do izraza, saj to daje pesmi še dodatno dozo težkih udarcev. Minutaža posamezne pesmi še dodatno pripomore k raznolikosti, saj trajajo vse od nekaj manj kot dve minuti do skoraj šest minut.

Skratka, Animals as Leaders še vedno sledijo edinstveni viziji po novih poteh, ki jih sami zastavljajo. Energija in intenzivnost puščata sledi povsod. Vsa ta ritmična simfonija se zatakne v možgane, preko ušes in oči (prepričajte se z ogledom videa za pesem Monomith), vse do globljih delov človeškega uma, saj se poslušalec ravno tako lahko najbolje prepusti toku glasbe. Skoraj absurdno vzdušje amalgama hipertehnicizmov, ritmičnih pospeškov in pavz ter živo napetih melodij albuma Parrhesia, podaja nadpovprečno in nepozabno izkušnjo vsakemu poslušalcu.