Kar koli nosi oznako Behemoth, gre za med. Ne glede na ceno. S tem da v drugi povedi ne mislim več v prenesenem pomenu besede. Če ste med tistimi, ki ste se kot jaz odločili, da nabavite najnovejši studijski izdelek od Behemoth v predprodaji, ste že zdavnaj ugotovili, da njihovi izdelki sploh niso več tako zelo poceni. Po »normalni« ceni sta bili na voljo razprodana zgoščenka in kaseta, medtem ko je treba za eno izmed različnih vrst vinilnih plošč odšteti 35 EUR in več. Behemoth so očitno vroči, visoko povpraševanje pa narekuje visoke cene. In tako kot sem privoščil bandu turnejo s Slipknot na največjih evropskih dvoranskih odrih, tako jim tudi privoščim finančni uspeh, ki ni odraz ničesar drugega kot trdega dela in nenehne prisotnosti v medijih in na družbenih omrežjih. Lahko se torej odločite, da boste imeli band kot konjiček ali pa da boste z njim poskrbeli za plačevanje življenjskih stroškov.

No, Nergal se je na neki točki svojega življenja odločil za slednje in tako smo v zadnjih letih na različnih nosilcih zvoka prejeli še številčnejše EP-je, kompilacije in live posnetke. Zadnji med njimi je EP z naslovom A Forest, pri katerem gre za priredbo istoimenskega komada angleške gothic rock zasedbe The Cure. Osebno sem se srečal z dotičnim komadom pred leti, in sicer na albumu Black Shining Leather od Carpathian Forest. Za razliko od Norvežanov je posnel Nergal to priredbo v dvakratni obliki: studijski in v živo (nastop v Helsinkih z zadnjega dne omenjene turneje s Slipknot). Pri tem pa mu je v obeh izvedbah pri vokalih na pomoč priskočil Niklas Kvarforth. Vzdušje, ki ga Carpathian Forest ustvarijo s klaviaturami, Niklas ustvari s svojim maničnim vokalom, kot izkušeni vokalist pa nima nobenih težav s tem, da vse skupaj prenese tudi v živo na oder. V slogu sodobnih Behemoth pa je predvsem z bas kitaro komadu dodan všečen groove, bobni poskrbijo za dinamiko na najvišji stopnji, medtem ko kitare še dodatno izpostavijo že v originalu nalezljiv ritem.

Edina negativna opazka z moje strani: namesto, da si sledita komada na ploščku drug za drugim, bi ju lahko ločili in vmes porinili ostala dva komada tega polvečerca. Na ta način bi ravno ta dva komada pridobila na vrednosti, saj sta v mojih ušesih Ahilova peta te izdaje. Gre za komada, ki sta nastala med snemanjem zadnjega albuma I Loved You At Your Darkest, ki sicer nista slaba, a očitno jima ni brez razloga ne uspelo priti na album. Sicer verjamem, da bosta sčasoma zlezla v uho in pod kožo, a zagotovo nikoli ne bosta tako zelo zabavala kot dotičen album ali recenzirana priredba. V tem oziru ima še največ možnosti zaključni Evoe, ki izstopa s svojo disharmoničnostjo in dodaja Behemothovi ritmiki določeno svežino.