God save the queen, hm?! No, saj je Velika Britanija dejansko prinesla nekaj dobrih death metal bandov (spomnimo se že samo na Carcass in Bolt Thrower) in kar se tiče sledečega, lahko Brainchoke postanejo nova sijoča britanska zvezdica. Skupaj so že od leta 2000 in Introspective je njihov prvenec. Vsebuje šestnajst komadov, ki skupaj presežejo pičlih dvaintrideset minut. Na začetku poslušanja se zdi, kot da je plata posneta na en mikrofon, in to na tistega, ki ga za pet evrov dobite pri najbližjem južno-balkanskem prodajalcu. Med razvijanjem prvega komada se izkaže, da je to le zvijača, ki sproti pokaže pravo produkcijsko kvaliteto albuma. Idejna plat plošče ni slaba, saj vsebuje tudi netipične death metal elemente in nekatere riffe, ki spominjajo (mogoče le zvokovno) na dobri stari black metal. Pojavijo se tudi akustični deli, ob katerih se spomniš filmov, kjer kavboj kavboju reče, da mesto ni dovolj veliko za oba. Prisotne so tudi finte, kjer se en komad prelije v drugega in to na precej neopazen način. Samo igranje oz. izvajanje je precej kvalitetno. Kitari sta usklajeni, bas in boben sta eno, vokal pa je zadosti močan in tudi dovolj raznolik. Po mojem mnenju bi bili primerni tudi za dober live act. Zanimiva je dolžina komadov, ki se giblje od dvajsetih sekund pa tja do dveh minut in pol, razen zadnjega komada z naslovom Past Six Years, ki presega neverjetnih osem minut. Očitno rabijo dosti časa, da predelajo preteklih šest let. Produkcija ni tako slaba, kot se je slišalo na začetku. Še vedno ni popolna, je pa na poti k temu.
Nekateri pravijo, da je prva plata le prva in da od tega ni dosti za pričakovati. Napaka! Introspective je album, na katerem že na kilometre diši po trudu in ljubezni do ustvarjanja in kvaliteta je razvidna že po prvem konzumiranju. Če se Brainchoke sprašujejo, ali so s to plato zabluzili, jim moram povedati, da se motijo in da se naj kaj (čimprej!) oglasijo pri nas. Ocena: 7/10

David