Najslabša stran vrnitve Brucea Dickinsona k Iron Maiden je gotovo ta, da je gospod »Air Raid Siren« potisnil na stran svojo solo kariero. Accident Of Birth in Chemical Wedding sodita med najboljše heavy metal albume devetdesetih in česa takega se heavy metalci nikoli ne bi branili. Na srečo pa je deloholik ob Iron Maiden, pilotiranju, TV in radio voditeljstvu po sedmih letih le našel dovolj časa in posnel novega.
Seveda je to storil v navezi z Royjem Z, katerega kitarsko igranje in produkcijsko delo (kasneje je produciral Halford albuma, Helloween, Judas Priest, največji izziv producirati Iron Maiden mu Steve Harris verjetno ne bo uresničil) sta močno zaznamovala prejšnji plošči in to se nadaljuje na novi heavy metal poslastici. Po temačni in misteriozni Chemical Wedding se je Bruce obrnil nazaj proti Accident Of Birth, nekako združil oboje, v mirnejših delih dodal še nekaj baladnega pridiha z Balls To Picasso. Obenem pa je v skladbah, uvodni Abduction in Soul Intruders vpeljal nekaj močnih, skoraj že thrasherskih pasaž. Predvsem bobni in kitarski riffi so ponekod zelo brezkompromisni, bolj kot v preteklosti. V teh pesmih (vključno s Power Of The Sun) prihaja do odlične simbioze med udarnostjo in prefinjeno melodiko v obliki značilnih kitarskih harmonij ter solaž in super refrenov. Kot protiutež temu na drugi strani stoji prefinjena Navigate The Seas Of The Sun, nova mirnejša, baladno obarvana mojstrovina s perfektno Bruceovo interpretacijo. Ta je odlična skozi cel album, še posebej navdušujejo nekatere vokalne linije pri Kill Devil Hill, Power Of The Sun in epsko obarvani naslovni skladbi.
Tyranny Of Souls je nova Bruceova mojstrovina in ena najbolj navdušujočih heavy metal plošč zadnjega obdobja.

Matjaž