Predstavniki novodobnega thrasha so izdali že peto ploščo, ki nadaljuje tradicijo »at the gatesovskega« thrasha, kar pomeni izredno hitro, melodično in kričeče. Da, gre za uro izrednega šusa, ki pa se ne bi smel primerjati z Exodus ali Slayer, temveč bolj z Face Down, The Crown in ostalimi milijon bandi, ki v thrasherske prvine (predvsem poudarki na kitarah in hitri bobni) vnašajo švedsko melodiko. Naslovnica, na kateri je prestreljeni obraz, je res »straight-in-your-face« brutalna, a kaj kmalu postane vse skupaj preveč klišejsko. Vokali so agresivni, a žal enolični in njihov čar mine tako kot hitra jeza, vendar vsaj niso več kopija tistega odurnega mixa James Hetfield/Rob Flynn. Kitare so žal nič posebnega v primerjavi z mnogo kvalitetnejšimi At The Gates, ki so tukaj ogromen vpliv, bobni tudi (tisti high tempo šus je v eni uri že totalno prežvečen Orbit, ki v ustih nima nobene funkcije). Vse skupaj je sprva močno intenzirano, vendar potem stagnira in enakomerno upada. Vprašanje, ki se mi postavlja, je bolj: »Aren't you done yet?« Če so vam pa Carnal Forge všeč, čekirajte še ameriško metalcore sceno.

Ivan