Domain so mi ostali v spominu kot neposreden melodičen hard rock band, za Pink Cream 69 in Axxis eden boljših te vrste v Nemčiji. Na albumu številka sedem, prvem konceptualnem, pa kažejo odmik od svojega tradicionalnega zvoka in odkrivanje novih teritorijev.
Desetminutnega epa On Stormy Seas, s pompoznimi zborovskimi refreni v stilu Ayreon, orkestralnim aranžmajem, kompleksnejšo zgradbo in prog rock/metal pasažami ne bi našli na njihovih prejšnjih izdelkih. Nepričakovano, a sploh ne slabo. Tu je sicer en sam tak ep, a tudi v ostalih skladbah so hard rocku dodali prej našteto (predvsem to velja za simfonične klaviature in zborovske vložke) in tudi ostrejši melodični power metal. Raznovrstnosti albumu res ne manjka, The Great Rebellion je naspidirana, malo na Sonata Arctica spominjajoča himna, A New Beginning je udaren začetek, The Beauty Of Love (kičasta) balada, naslovna skladba je neoklasična himna, Left Alone simfo rockerski zaključek, vmes trije instrumentalni intermezzi itd. Njihova glavna aduta ostajata kitarist Axel Ritt, ki se domače počuti tako v virtuoznem preigravanju v stilu Tima Tolkkija, kot čisto preprostih hard rockovskih ritmih, in klasični hard rockerski vokal Carstena Schulza (Evidence One). Pomembno vlogo igrajo tudi klaviature, ki kljub simfoničnosti nikoli niso preveč potisnjene v ospredje in o nepotrebnem balastu tukaj ni govora.
Z vsemi dodatki so Domain v svojo glasbo vnesli več dinamike in jo poživili. Poleg melodičnih hard rockerjev/metalcev, je album primeren tudi za ljubitelje rock oper.

Matjaž