Pošiljka me je pravzaprav presenetila. Upravniki Napalm Records že nekaj časa niso poslali kakšnega izdelka na moj naslov, nato pa se je (nepričakovano) po enem odgovorjenem mailu čez nekaj dni v poštnem nabiralniku prikazal/znašel tale EP. Kaj so torej pripravili Chris Boltendahl in kompanija? To, kar se od njih pričakuje. Klasični Grave Digger. V skrajšani obliki, kakopak.
EP nakazuje prihod novega »polnega« ploščka (z desetimi, enajstimi komadi), ki prihaja kasneje letos (v bistvu bo tu kar hitro, avgusta/septembra), na njem pa nas čaka slabe pol ure glasbe. EP sestavlja šest komadov, trije live posnetki iz legendarnega Wacken Open Air, kjer so Grave Digger ob svoji trideseti obletnici obstoja tresli oder leta 2010 (Ballad Of A Hangman, Excalibur, Heavy Metal Breakdown), ter trije »ostali«. Neuradna Wackenska himna Metal Will Never Die ter Rage Of The Savage Beast sta komada, ki se ne bosta znašla na nobenem drugem studijskem izdelku, medtem ko bo naslovni komad, Home At Last, pristal na prihajajočem albumu, naslovljenem Clash Of The Gods.
Home At Last govori o desetletnem potovanju zvitega govorca in edinstvenega borca Odiseja (hja, prav on se je spomnil legendarne zvijače s trojanskim konjem, ki so ga pod pretvezo darila naivni Trojanci potegnili v mesto, nato pa so ponoči iz njegovega trupa izskočili največji grški junaki ter začeli masaker, v katerem je dokončno pogorela mogočna Troja), na katerem se je znašel po koncu prav tako deset let trajajoče trojanske vojne. Na dolgem potovanju ga je čakala prenekatera prepreka in preizkus, zgodba o potovanju, srečanju z legendarno nimfo Calypso, enookim kiklopom, ozkim prehodom Skile in Karibde itd., pa je legendarna. Bolj zagreti bralci ste verjetno prebrali celotno Homerjevo Iliado (če že ne sami; interpretacija je bila potrebna v srednji šoli) ali vsaj legendarne Najlepše antične pripovedke Gustava Schwaba. Tematika je večna in zato umestna, kljub temu, da so jo v preteklosti v sklopu metal ur že obdelali Symphony X in še kdo. Grave Digger so komad umestili v svojo mid-tempo kategorijo in skušali prikazati potovanje skozi glasbo, v bistvu pa so tudi v ostalih dveh komadih pozabili na svoje tipične rušilne dele polpretekle zgodovine. Mogoče delno moteče, a še vedno metal kot le kaj. Komad sicer mogočni zgodbi v celoti ne prinese zadostne časti, a vendar; na albumu se bo verjetno znašla daljša verzija. Po naslovu albuma in njegovi naslovnici (grški vojščak ob ladji, ki je pravkar pristala in kip grškega vojščaka ob Grave Digger Reaperju na dodatnem artworku) lahko sklepamo, da se bo ta prav tako ukvarjal z grško mitologijo in to dejstvo nikakor ni slabo. The sons of evil have arrived!