RECENZIJE

8. 1. 2021
Iz ropotarnice: Warlord - And the Cannons of Destruction Have Begun...
Metal Blade Records, 1984

1984, beginning of the end,
A world at war
The decline of individuality and the fall of originality …

 

Parafraza legendarnega romana Georgea Orwella, ki se zdi vse bolj aktualen tudi v začetku 2021, odpre enega najbolj kultnih heavy metal albumov, izgubljeni dragulj, ki je izšel leta 1984. Warlord dosežek And the Cannons of Destruction Have Begun… je vsekakor nekaj posebnega. Studijski prvenec, ki ni posnet v studiu, in live plošča brez občinstva, vse v enem. Kako je to uspelo skupini, ki sploh ni igrala pred občinstvom vse do novega tisočletja? Beri dalje …

Warlord so otrok ameriškega kitarista Williama J. Tsamisa, ki ga ves čas spremlja bobnar Mark Zonder, skupina pa je bila osnovana leta 1980. Fanta sta delila ljubezen do nastopaštva KISS, zvoka NWOBH in trših prog rock zadev z Otoka, predvsem Jethro Tull, in to sta želela združiti v unikatno spektakularno metal formulo, s katero naj bi osvojila svet. In skoraj bi jima uspelo. S prvimi demoposnetki so Warlord navdušili Briana Slagela, ustanovitelja Metal Blade Records in izdajatelja kultne serije kompilacij Metal Massacre, s katerimi je svet med drugim spoznal Metallico, Malice in Ratt, že na drugi ediciji pa se pojavijo Warlord s skladbo Lucifer's Hammer. Skupina kmalu izda mini album Deliver Us, ne želijo pa nastopati po malih lokalnih klub, kot to počnejo njihovi tekmeci tistega časa, temveč že od začetka ciljajo više. William in Mark tako zbereta ekipo in najameta večje prizorišče, Raymond's Theatre, kjer uprizorijo in posnamejo svoj prvi koncert, ki pa nima občinstva, ker se William baje še ne počuti pripravljenega za to. Koncert nato izide v obliki videokasete in na vinilu ter kaseti kot uradni prvenec skupine pod imenom And the Cannons of Destruction Have Begun…, pri čemer vsebuje kar 4 komade z EP-ja in efektivno zgolj tri nove pesmi, vsega skupaj samo dobre pol ure glasbe. A pol ure pravih metalskih nebes.

Gumb »Preskoči« za ta album ne obstaja. Dejstvo, da je posnet popolnoma v živo na odru, pomeni, da je uporaba studijskih trikov in efektov zanemarljiva, zvok pa, čeprav nekoliko zadušen, surov in prvinski, tako kot se za klasične albume zgodnjega heavy metala spodobi. Že s prvo skladbo Lucifer's Hammer Warlord poslušalca hipoma zagrabijo in na silo odvlečejo v svoj svet, poln hipnotično nalezljivih hookov, vesoljskih klaviatur in odličnih refrenov, ki jih s kitarskimi triki nadgradi Tsamis aka Destroyer. Album dejansko vsebuje samo klasike, pri čemer je struktura večinoma zasidrana v srednjem tempu, ki pa ga predvsem Zonder razbija z nekaj odličnimi prehodnimi vložki in rednim bobnenjem dvojnega pedala, ob fantastičnih refrenih tipa Save Us From Ourselves in Lost and Lonely Days pa gredo roke čisto vsakemu ljubitelju heavy metala v zrak in metalske roge. Za zabaven intermezzo poskrbi druga skladba Lost and Lonely Days, po besedilu skoraj glamerski komad, ki pa se začne hudo podobno kot mnogo kasneje posneta slovenska klasika Zvezdno nebo skupine Requiem. Kakršne koli glam asociacije se seveda ustavijo zgolj pri besedilu, mimo tega gre pri komadu za izjemen primer ultramelodičnega metal komada, ki pa se ob vsej melodiki uspešno izogne čisto vsem čerem sirila (=cheesa), ki tako pogosto vdira v sodobnejše evropske power metal himne. Nasprotje te skladbe je počasnejša, bolj doomerska Black Mass, ki v najboljši maniri združuje tradicionalno vzdušje Black Sabbath z metalom, kakršnega so tedaj proizvajali Warlord sodobniki Manowar.

And the Cannons of Destruction Have Begun… nima slabega trenutka. Niti enega. A dejstvo je, da band do uspeha potrebuje več kot samo dobro glasbo, žal. In surova produkcija v času Def Leppard čarovnij izpod prstov Mutta Langea pač ni bila cenjena. Prav tako je bil odnos skupine do dela in pretirani perfekcionizem Tsamisa v ultrakonkurenčnem obdobju, kjer so bandi dobesedno klali en drugega za centimeter napredka, že v startu obsojen na propad. Warlord so tako v zlatem obdobju metal glasbe ostali zaprašeni v ozadju, zgolj pomežik na metal zemljevidu. A ta pomežik ni ostal spregledan. Skupina je imela in ima še danes bazo dobesedno fanatičnih oboževalcev, zato se je pričujoča plošča večkrat izdala na novo tudi v digitalnih formatih, skupina pa je v novem tisočletju izdala nov material in odigrala celo nekaj koncertov, prvega na samem Wacknu, kjer je vlogo vokalista prevzel Joacim Cans, pevec tedaj visoko cenjenih Hammerfall, ki so svojo navdušenost nad Warlord izkazali že na prvencu Glory to the Brave, kjer se nahaja priredba Child of the Damned. In četudi se njihova kariera ni razvila v skladu s potencialom, ki so ga kazali, se lahko zahvalimo Warlord. Hvala za sledi, ki ste jih pustili, hvala za zvočne dokumente, ki nas ob vsakem vrtenju spomnijo na čas, ko je bil metal zgolj – metal. Čupajte, otroci, čupajte.

SORODNE VSEBINE:
14. 7. 2015Ketzer / Novice
ZADNJE OBJAVE
KONCERTI & FESTIVALI
9. 3. 2021
ODPOVEDANO! In Flames
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
12. 3. 2021
Ancient, The Stone, Morost
Channel Zero, Metelkova, Ljubljana
20. 3. 2021
Heidelberg Deathfest 2021
Heidelberg, Nemčija
22. 3. 2021
Opeth, The Vintage Caravan
Tvornica kulture, Zagreb, Hrvaška
23. 3. 2021
The Mission, Phantasmagoria
Klub Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
28. 3. 2021
Draconian, Nightfall
Viper Room, Dunaj, Avstrija