Iz zagreba prihaja štiričlanska zasedba, ki z dobro uigranostjo in čisto agresijo v vaš stereo prinaša pet komadov. Škoda, ker samo pet. Decembra 2006 je izšel demo, za katerega lahko brez težav trdim, da postavi Machine Insufficency v položaj, kjer se jim z vztrajnim delom in dobro promocijo obeta dober uspeh. Skupina definitivno tako po zvoku kot po stilu in seveda načinu igranja lahko pride ob bok bandom a la Pantera, Machine Head, Chimaira, Hatebreed, Fear Factory itd.
Posebej se komadov ne splača izpostavljati, ker preprosto vsi ubijajo. Zakaj? Najprej je to odlična produkcija, za katero je poskrbel band sam pod taktirko Ivana Jakića, ki je svoje izkušnje nabiral predvsem z odrskim ozvočevanjem v Močvari in s snemanjem dveh plošč death metal skupine Usud iz Zagreba. Bobni nimajo »pretiravam-s-cubaseom-ali-pro-tools« digitalnega oziroma računalniškega popačenja. Trigger na pedalu gor ali dol, boben zveni toplo in predvsem masivno. Goran, ki ga drugače poznamo zaradi bobnanja pri skupini Inciter, obvlada različne zvrsti in točno ve, kam sodi kak ritem. Resda se včasih malce preveč omejuje na določene ritme, ampak jih popestri. Spozna se na ritme a la Slayer, Slipknot, Messhuggah ali pa Fear Factory. Kitarist Joc je odgovoren za peklenske breakdowne, chugga-chugga riffe, solažam se izogiba. Pa kaj – solaže so bolj za jokice, medtem ko Machine Insufficiency izražajo nekaj več kot le jamranje. Jamranja sploh ni. Vsa stvar me spomni na agresivnejša zgodnja obdobja Pantere a la Vulgar Display Of Power. Basist Viktor je pohvalno izrabil distortion efekt in se lepo priključuje častilcem Dannyja Lilkerja in Christiana Olde Wolbersa. Pri takih bandih je običajno šibki člen vokalist, ampak Matija (ex- Rite Of Retaliation) je dokazal, da je vreden biti najglasnejši del stroja. Ima izvrsten vokal, ki me spominja na krike Hatebreed, Downset, brez jokanja in clean vokalov. Pure fuckin' rage! Tu pa tam se začuti še pridih Marka Hunterja iz Chimaire, predvsem v govorjenih delih, ampak to je samo plus. Teksti so nekako osebno ekstravertirani, saj izhajajo iz osebnih izkušenj, a kot veliko jeze predvsem zunanjemu svetu. Medtem ko mnogi metalcorovci danes jokajo in jamrajo, se ti postavlja v pozicijo »It's my party and I'm gonna fuck you up for good!« Superca. Zdaj pa minusi: prekratko, določeni deli bi se mogoče lahko razširili, ritemsko pa tudi pohitrili, pa tudi kakšna solaža ne bi škodila.
Machine Insufficiency je band, ki da v živo 100% od sebe in mislim, da se to tudi sliši iz priloženega dema. No remorse - devastation is at hand! Burn (čeprav mi res ni jasno, kaj je thrasherjem in metalcoreovcem s tem ognjem)!

Ivan